Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Živalske in rastlinske celice, celični organeli

Živalske in rastlinske celice, celični organeli

V evkariontskih celicah je veliko celičnih organelov.

Biologija

Keywords

Celica, cell organelle, celični organeli, evkariontska, celična membrana, celične stene, jedro, citoplazma, Golgijev aparat, kloroplast, endoplazemski, mitohondrijske, endoplazemski retikulum, citoskelet, vakuola, DNK, thylakoid, rastlinska celica stena, mešiček, granum, medcelični matriks, sclerocyte, Kromatin, histonske beljakovine, lipidna ovojnica, jedrska membrana, gladek endoplazemski retikulum, ribosom, Organizem, citologija, rastlina, živali, biologija, _javasolt

Povezani dodatki

Questions

  • Kateri niso evkarionti?
  • Kateri organel je elektrarna celic?
  • Kateri organel ni značilen za živalsko celico?
  • Kateri organel ni značilen za živalsko celico?
  • Kateri organel ni značilen za živalsko celico?
  • Kateri organel je zapleten membranski sistem v celici, v katerem poteka sinteza beljakovin?
  • Kateri organel je odgovoren za fotosintezo?
  • V katerem organelu poteka razgradnja odvečnih snovi?
  • V katerem organelu se nahaja kromatin?
  • V katerem organelu poteka razgradnja?
  • Ali drži trditev? Celična membrana je enojna membrana, zgrajena iz molekul škroba.
  • Ali drži trditev? Kloroplast obdaja dvojna membrana.
  • Ali drži trditev? Na površini zrnatega endoplazemskega retikuluma so ribosomi.
  • Ali drži trditev? V prokariontski celici je pravo celično jedro.
  • Ali drži trditev? Vse živalske celice obdaja celična stena iz celuloze.
  • Ali drži trditev? Vakuola ima pomembno vlogo v regulaciji turgorja v rastlinskih celicah.
  • Ali drži trditev? Citoskelet zagotavlja položaj in gibanje organelov v celici.
  • Iz katere snovi je zgrajena rastlinska celična stena?
  • Iz katerih molekul je večinoma zgrajena dvojna lipidna plast celične membrane?

Scenes

Celice

  • živalska celica
  • rastlinska celica
  • kloroplast - V njem poteka fotosinteza: rastlina z uporabo sončne energije iz ogljikovega dioksida proizvajajo sladkor.
  • celična stena - Zgrajena je iz celuloze. Varuje celico, ohranja njeno obliko in zagotavlja trdnost rastlinskih tkiv.
  • vakuola - Mehurček, napolnjen s celičnim sokom. Pomembno vlogo ima pri ohranjanju notranjega celičnega hidrostatskega tlaka (turgorja) in izločanju ter skladiščenju določenih snovi.
  • celično jedro - Vsebuje kromatinski material, sestavljen iz DNK in beljakovin. Živalske, rastlinske in glivne celice so evkarionti, imajo torej celično jedro. Prokariontske celice (bakterije) nimajo celičnega jedra, njihova DNK se nahaja v citoplazmi.
  • mitohondrij - So elektrarna celice: z razgradnjo organskih molekul proizvajajo ATP. ATP je primarni vir energije v celici.
  • celična membrana - Lipidna membrana, ki ovija celico.
  • citoplazma
  • endoplazemski retikulum - Zapleten membranski sistem, ki se nahaja znotraj celice. Pomembno vlogo ima pri zorenju in sintezi beljakovin, pri sintezi lipidov in razgradnji določenih snovi.
  • Golgijev aparat - Pomembno vlogo ima pri zorenju beljakovin.

Živalska celica

  • celično jedro - Vsebuje kromatinski material, sestavljen iz DNK in beljakovin. Živalske, rastlinske in glivne celice so evkarionti, imajo torej celično jedro. Prokariontske celice (bakterije) nimajo celičnega jedra, njihova DNK se nahaja v citoplazmi.
  • mitohondrij - So elektrarna celice: z razgradnjo organskih molekul proizvajajo ATP. ATP je primarni vir energije v celici.
  • celična membrana - Lipidna membrana, ki ovija celico.
  • citoplazma
  • endoplazemski retikulum - Zapleten membranski sistem, ki se nahaja znotraj celice. Pomembno vlogo ima pri zorenju in sintezi beljakovin, pri sintezi lipidov in razgradnji določenih snovi.
  • Golgijev aparat - Pomembno vlogo ima pri zorenju beljakovin.
  • vezikel - Snovi znotraj celice se prevažajo v membranskih mehurčkih - veziklih. Lizosomi so vrsta veziklov, ki sodelujejo pri celični prebavi in razgradnji odvečnih snovi.
  • citoskelet - Odgovoren je za položaj in gibanje organelov oziroma – v živalskih celicah, ki nimajo celične stene – za ohranjanje oblike celice.

Rastlinska celica

  • kloroplast - V njem poteka fotosinteza: rastlina z uporabo sončne energije iz ogljikovega dioksida proizvaja sladkor.
  • celična stena - Zgrajena je iz celuloze. Varuje celico, ohranja njeno obliko in zagotavlja trdnost rastlinskih tkiv.
  • vakuola - Mehurček, napolnjen s celičnim sokom. Pomembno vlogo ima pri ohranjanju notranjega celičnega hidrostatskega tlaka (turgorja) in izločanju ter skladiščenju določenih snovi.
  • celično jedro - Vsebuje kromatinski material, sestavljen iz DNK in beljakovin. Živalske, rastlinske in glivne celice so evkarionti, imajo torej celično jedro. Prokariontske celice (bakterije) nimajo celičnega jedra, njihova DNK se nahaja v citoplazmi.
  • mitohondrij - So elektrarna celice: z razgradnjo organskih molekul proizvajajo ATP. ATP je primarni vir energije v celici.
  • celična membrana - Lipidna membrana, ki ovija celico.
  • citoplazma
  • endoplazemski retikulum - Zapleten membranski sistem, ki se nahaja znotraj celice. Pomembno vlogo ima pri zorenju in sintezi beljakovin, pri sintezi lipidov in razgradnji določenih snovi.
  • Golgijev aparat - Pomembno vlogo ima pri zorenju beljakovin.
  • vezikel - Snovi znotraj celice se prevažajo v membranskih mehurčkih – veziklih. Lizosomi so vrsta veziklov, ki sodelujejo pri celični prebavi in razgradnji odvečnih snovi.
  • citoskelet - Odgovoren je za položaj in gibanje organelov oziroma – v živalskih celicah, ki nimajo celične stene – za ohranjanje oblike celice.

Celična membrana

  • molekula fosfolipida - Spada med lipide; glava je zgrajena iz enega glicerina in ene fosforne kisline, repni del pa je sestavljen iz dveh maščobnih kislin. Glava je polarna, rep pa nepolaren, zato je molekula fosfolipida nagnjena k temu, da oblikuje dvojni sloj. Fosfolipidi se znotraj ene plasti prosto gibljejo, vendar redko zapustijo plast: zato je lipidna membrana dvodimenzionalna tekočina.
  • membranska beljakovina - Nekatere beljakovine tvorijo kanale skozi membrano, druge imajo pomembno vlogo pri posredovanju kemijskih signalov med obema stranema membrane.

Celično jedro

  • jedrce
  • kromatin - Zgrajen je iz DNK in beljakovin tako, da se na beljakovine ovije DNK. DNK določa genetske lastnosti celice in organizma, ki ga celice sestavljajo.
  • jedrna membrana - Dvojna membrana; zunanja plast je povezana z endoplazemskim retikulumom.
  • jedrna pora - Zgrajena je iz membranskih beljakovin. Skozi pore se prenašajo snovi med citoplazmo in celičnim jedrom.

Jedrna membrana

  • membranske beljakovine - Iz njih so zgrajene pore – odprtine, skozi katere se prevažajo snovi med citoplazmo in celičnim jedrom.
  • zunanja lipidna membrana - Povezana je z endomplazemskim retikulumom.
  • notranja lipidna membrana

Endoplazemski retikulum

  • zrnati endoplazemski retikulum - Na njegovi površini so vezani ribosomi, na katerih se sintetizirajo beljakovinske molekule.
  • gladki endoplazemski retikulum - To je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja: tu poteka razgradnja nekaterih škodljivih snovi.
  • ribosom - Tu poteka sinteza beljakovinskih molekul po vzoru informacijskih RNK molekul (mRNK), ki se kopirajo v celičnem jedru z DNK. \Del ribosomov je vezanih na zrnati endoplazemski retikulum in ti proizvajajo proteine, ki jih celica oddaja ali pa se vgradijo v celično membrano. Prosti ribosomi lebdijo v citoplazmi in proizvajajo beljakovine, ki se uporabljajo znotraj celice.
  • jedrna membrana - Dvojna membrana; zunanja plast je povezana z endoplazemskim retikulumom.

Golgijev aparat

  • cis Golgijevo omrežje - Del Golgijevega aparata, ki gleda proti celičnemu jedru.
  • trans Golgijevo omrežje - Del Golgijevega aparata, ki ne gleda proti celičnemu jedru. Beljakovine na poti do trans Golgijevega omrežja zorijo, Golgijev aparat ima pomembno vlogo v tem, da beljakovine pridejo do cilja – tu poteka razvrščanje produktov v organele ali zunanjost celice. Beljakovine od cis Golgijevega omrežja do trans Golgijevega prevažajo vezikli.

Plastid

  • zunanja membrana
  • notranja membrana
  • grana - Membranske strukture – skladovnice, zgrajene iz tilakoid.
  • tilakoida - Sploščene tvorbe, ki nastanejo z gubanjem notranje membrane. Vsebujejo beljakovinske tvorbe, ki so potrebne za fotosintezo.

Mitohondrij

  • zunanja membrana
  • notranja membrana - Vsebuje beljakovinske molekule, ki igrajo pomembno vlogo v razgradnji presnovnih produktov in proizvodnji ATP.

Kromatin

  • beljakovinski skelet
  • histonske beljakovine
  • DNK - Nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih je DNK, ta molekula določa genske značilnosti celice in organizma, ki ga celice sestavljajo.

Animacija

  • živalska celica
  • rastlinska celica
  • kloroplast - V njem poteka fotosinteza: rastlina z uporabo sončne energije iz ogljikovega dioksida proizvajajo sladkor.
  • celična stena - Zgrajena je iz celuloze. Varuje celico, ohranja njeno obliko in zagotavlja trdnost rastlinskih tkiv.
  • vakuola - Mehurček, napolnjen s celičnim sokom. Pomembno vlogo ima pri ohranjanju notranjega celičnega hidrostatskega tlaka (turgorja) in izločanju ter skladiščenju določenih snovi.
  • celično jedro - Vsebuje kromatinski material, sestavljen iz DNK in beljakovin. Živalske, rastlinske in glivne celice so evkarionti, imajo torej celično jedro. Prokariontske celice (bakterije) nimajo celičnega jedra, njihova DNK se nahaja v citoplazmi.
  • mitohondrij - So elektrarna celice: z razgradnjo organskih molekul proizvajajo ATP. ATP je primarni vir energije v celici.
  • celična membrana - Lipidna membrana, ki ovija celico.
  • citoplazma
  • endoplazemski retikulum - Zapleten membranski sistem, ki se nahaja znotraj celice. Pomembno vlogo ima pri zorenju in sintezi beljakovin, pri sintezi lipidov in razgradnji določenih snovi.
  • Golgijev aparat - Pomembno vlogo ima pri zorenju beljakovin.
  • jedrce
  • kromatin - Zgrajen je iz DNK in beljakovin tako, da se na beljakovine ovije DNK. DNK določa genetske lastnosti celice in organizma, ki ga celice sestavljajo.
  • jedrna membrana - Dvojna membrana; zunanja plast je povezana z endoplazemskim retikulumom.
  • jedrna pora - Zgrajena je iz membranskih beljakovin. Skozi pore se prenašajo snovi med citoplazmo in celičnim jedrom.
  • beljakovinski skelet
  • histonske beljakovine
  • DNK - Nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih je DNK, ta molekula določa genske značilnosti celice in organizma, ki ga celice sestavljajo.
  • membranske beljakovine - Iz njih so zgrajene pore – odprtine, skozi katere se prevažajo snovi med citoplazmo in celičnim jedrom.
  • zunanja lipidna membrana - Povezana je z endomplazemskim retikulumom.
  • notranja lipidna membrana
  • zrnati endoplazemski retikulum - Na njegovi površini so vezani ribosomi, na katerih se sintetizirajo beljakovinske molekule.
  • gladki endoplazemski retikulum - To je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja: tu poteka razgradnja nekaterih škodljivih snovi.
  • ribosom - Tu poteka sinteza beljakovinskih molekul po vzoru informacijskih RNK molekul (mRNK), ki se kopirajo v celičnem jedru z DNK. \Del ribosomov je vezanih na zrnati endoplazemski retikulum in ti proizvajajo proteine, ki jih celica oddaja ali pa se vgradijo v celično membrano. Prosti ribosomi lebdijo v citoplazmi in proizvajajo beljakovine, ki se uporabljajo znotraj celice.
  • jedrna membrana - Dvojna membrana; zunanja plast je povezana z endoplazemskim retikulumom.
  • cis Golgijevo omrežje - Del Golgijevega aparata, ki gleda proti celičnemu jedru.
  • trans Golgijevo omrežje - Del Golgijevega aparata, ki ne gleda proti celičnemu jedru. Beljakovine na poti do trans Golgijevega omrežja zorijo, Golgijev aparat ima pomembno vlogo v tem, da beljakovine pridejo do cilja – tu poteka razvrščanje produktov v organele ali zunanjost celice. Beljakovine od cis Golgijevega omrežja do trans Golgijevega prevažajo vezikli.
  • molekula fosfolipida - Spada med lipide; glava je zgrajena iz enega glicerina in ene fosforne kisline, repni del pa je sestavljen iz dveh maščobnih kislin. Glava je polarna, rep pa nepolaren, zato je molekula fosfolipida nagnjena k temu, da oblikuje dvojni sloj. Fosfolipidi se znotraj ene plasti prosto gibljejo, vendar redko zapustijo plast: zato je lipidna membrana dvodimenzionalna tekočina.
  • membranska beljakovina - Nekatere beljakovine tvorijo kanale skozi membrano, druge imajo pomembno vlogo pri posredovanju kemijskih signalov med obema stranema membrane.
  • zunanja membrana
  • notranja membrana
  • grana - Membranske strukture – skladovnice, zgrajene iz tilakoid.
  • tilakoida - Sploščene tvorbe, ki nastanejo z gubanjem notranje membrane. Vsebujejo beljakovinske tvorbe, ki so potrebne za fotosintezo.
  • zunanja membrana
  • notranja membrana - Vsebuje beljakovinske molekule, ki igrajo pomembno vlogo v razgradnji presnovnih produktov in proizvodnji ATP.

Narration

Pomembni skupini evkariontskih organizmov na Zemlji so živali in rastline.

Višje razvite rastline imajo organe, kot so npr. listi. Organi so sestavljeni iz tkiv, tkiva iz celic s podobno zgradbo in podobnim delovanjem. Animacija prikazuje zgradbo celice osnovnega tkiva. Te celice se običajno pojavljajo v listih. V njih poteka fotosinteza.

V skupino višje razvitih živali spada tudi človek. Animacija prikazuje zgradbo jeter.

Če primerjamo značilne rastlinske in živalske celice, najdemo podobnosti in razlike. Oba tipa celic imata celično jedro. Imata tudi znotrajcelični membranski sistem oz. endoplazemski retikulum in Golgijev aparat. Oba imata citoskelet; oba sta napolnjena s citoplazmo, ki jo omejuje celična membrana. Pri rastlinskih celicah membrano obdaja celična stena iz celuloze, te celice imajo tudi vakuolo, ki je napolnjena s celičnim sokom. Rastlinske celice vsebujejo tudi kloroplaste.

Jedro je obdano z dvoplastno jedrno membrano, v njegovi notranjosti je jedrce, kjer nastajajo ribosomi. Pretežni del mase jedra predstavlja kromatin.

Kromatin je zgrajen je iz DNK, ki je ovit na histonske beljakovine. DNK določa beljakovine in tako oblikuje lastnosti celice in organizma, ki ga celice sestavljajo.

Jedrna membrana je dvojna membrana. Vsebuje pore, ki so sestavljene iz beljakovin, skozi katere se prenašajo snovi med citoplazmo in jedrom.

Jedrna membrana je z zunanjim delom povezana z endoplazemskim retikulumom. Zrnati endoplazemski retikulum se nahaja bliže celičnemu jedru. Na njegovi površini so ribosomi, ki sintetizirajo beljakovinske molekule, po vzoru mRNK molekul, ki se v celičnem jedru kopirajo iz DNK. Gladki endoplazemski retikulum je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja: tu poteka razgradnja nekaterih škodljivih snovi.

Beljakovine, ki nastanejo na zrnatem endoplazemskem retikulumu, gredo v Golgijevem aparatu skozi proces zorenja. Razen tega ima Golgijev aparat pomembno vlogo pri razvrščanju beljakovin.

Celična membrana je sestavljena iz fosfolipidnih molekul. Glava fospolipidnih molekul je polarna, torej hidrofilna, medtem ko je rep nepolaren, torej hidrofoben. Hidrofobni deli se obrnejo drug proti drugemu, zato nastane dvojna plast. Znotraj plasti se lahko fosfolipidne molekule prosto gibljejo, vendar redko zapustijo plast, zato je lipidna membrana dvodimenzionalna tekočina. V celični membrani so tudi membranske beljakovine, ki imajo različne vloge: nekatere od njih služijo kot kanali, medtem ko druge delujejo kot receptorji, ki vežejo signalne molekule.

Pomembni organel rastlinske celice je kloroplast, v katerem poteka fotosinteza. Obdaja ga dvojna membrana, z gubanjem notranje membrane nastanejo tilakoide. Tilakoide, ki tvorijo skladovnice – grane, vsebujejo beljakovinske tvorbe, ki so potrebne za fotosintezo.

Tako rastlinske kot živalske celice vsebujejo mitohondrije. Za njih pogosto pravimo, da so elektrarne celic, saj imajo pomembno vlogo v razgradnji presnovnih produktov in proizvodnji ATP-ja, ki služi kot vir energije pri različnih procesih.

Za žive organizme je značilna celična struktura. Celice so najmanjši deli organizmov, ki jih obravnavamo kot žive, zato jim pogosto pravimo tudi gradbeni elementi življenja, njihovi organeli niso sposobni samostojnega življenja.

Povezani dodatki

Amoeba proteus

Preprost hetereotrofni enoceličar, ki nenehno spreminja svojo obliko.

Fotosinteza

Proces, pri katerem rastline anorganskih snovi (ogljikovega dioksida in vode) proizvajajo glukozo.

Organizacija genetskega materiala

V jedrih naših celic s premerom nekaj mikrometrov je lahko približno 2 metra DNK, v večkrat naviti verigi.

Paramecij

Sladkovodni migetalkar, enocelični evkariont.

Ravni biološke organizacije

Animacija predstavlja ravni biološke organizacije od ravni posameznika prek organov in tkiv do ravni celice.

The structure of prokaryotic and eukaryotic cells

There are two basic cell types: prokaryotic and eukaryotic cells.

Zelena evglena (Euglena viridis)

Enocelični sladkovodni bičkar, ki se lahko prehranjuje avtotrofno in heterotrofno.

DNK (DNA)

Nosilka genetske informacije v celicah.

Mejoza

Naše spolne celice so haploidne celice, ki nastanejo z mejozo oziroma zoritveno delitvijo iz diploidnih celic.

Mitoza

Mitoza je delitev celic, pri kateri se število kromosomov ne spremeni.

Struktura beljakovin

Struktura in prostorska razporeditev polipeptidnih verig vpliva na prostorsko strukturo beljakovin.

Vegetativni organi rastlin

Ti organi so življenjskega pomena za preživetje in razvoj rastlin.

Žita

Žita so rastline, ki jih gojimo zaradi užitnih plodov.

Bacteria (advanced)

Bacteria are unicellular organisms that have no nuclei and are a few micrometres in length

Klorofil

Je zeleno barvilo v rastlinah, ki je nepogrešljivo pri procesu fotosinteze.

Transportni procesi

Animacija predstavlja aktivne in pasivne transportne procese, ki se odvijajo skozi celično membrano.

Bakterije (okrogle, paličaste, spiralne)

Bakterije lahko razvrščamo tudi po obliki.

Celuloza ((C₆H₁₀O₅)n)

Poglavitna sestavina rastlinskih tkiv in vlaken.

Cvet

Animacija prikazuje tipično zgradbo cveta dvokaličnice.

Fotosinteza (osnovna raven)

Proces, pri katerem rastline iz anorganskih snovi (ogljikovega dioksida in vode) proizvajajo sladkor (glukozo).

Mišična tkiva

V človeškem telesu so gladke, skeletne in srčne mišice.

Molekula maščobe

Na molekulo glicerola so vezane tri molekule nasičene maščobne kisline.

Molekula olja

Trigliceridi z vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin, ki so na sobni temperaturi tekoči.

Seme in kalitev

Enokaličnice imajo en klični list, dvokaličnice pa dva.

Vezivno in podporno tkivo

Sem spadajo ohlapno vezivno tkivo, čvrsto vezivno tkivo, maščobno tkivo, kri, hrustančevina in kostno tkivo.

Primerjava užitnih in strupenih gob

Nekatere gobe so za ljudi strupene in lahko povzročijo celo smrt, medtem ko so druge užitne in jih pogosto uporabljamo za pripravo jedi.

Virusi

Sestavljeni so iz beljakovin in nukleinske kisline (DNK ali RNK). Okužene celice programirajo, da proizvajajo več virusov.

Added to your cart.