Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Vrste zvezd

Vrste zvezd

Animacija prikazuje proces razvoja povprečno velikih in orjaških zvezd.

Geografija

Keywords

Zvezda, Razvoj zvezda, nebula, rdeči velikan, planetarna meglica, bela pritlikavka, rdeča superorjakinja, supernova, nevtronska zvezda, Črna luknja, astronomsko telo, astronomija, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Življenjski cikel zvezd

  • meglica - Zvezde nastanejo, ko se sesede in potem zgosti.
  • povprečna zvezda - Najpogostejša vrsta zvezd v vesolju. V to skupino spada tudi Sonce. V njeni sredici se vodikova jedra zlivajo v helijeva in sprošča se energija. Ima dolgo življenjsko dobo. (Sonce je na primer staro približno 5 milijard let, zlivanje vodika v helij pa v njem poteka že skoraj 10 milijard let.) Ko ji zmanjka vodika, se napihne v rdečo orjakinjo.
  • rdeča orjakinja - Ko zvezdi začne primanjkovati vodika, se jedrsko zlivanje upočasni. Zmanjša se tlak sevanja in poveča učinek gravitacije, kar povzroči zmanjševanje zvezde. Zaradi povečane gostote se helijevi atomi začnejo zlivati v ogljik, temperatura naraste, zunanja plast se napihne in nastane ta vrsta zvezd.
  • planetarna meglica - Zaradi zmanjševanja zaloge jedrskega goriva se sredica zvezde še bolj skrči, zunanja lupina se razprši in nastane ta meglica.
  • bela pritlikavka - Skrčena sredica rdeče orjakinje. Povečanje tlaka zaustavi gravitacijsko krčenje. (Če je masa zvezde znatno večja od mase Sonca, se krči vse do nevtronske zvezde ali črne luknje.) Ima ogromno gostoto: masa je primerljiva s Sončevo, velikost pa z Zemljino. V notranjosti zvezde ni jedrskega zlivanja, zato še več milijard let seva preostanek svoje energije, se počasi ohlaja in temni.
  • orjaška zvezda - Vrsta zvezd v vesolju. Če je njena masa znatno večja od mase Sonca, se seseda, dokler iz nje ne nastane nevtronska zvezda ali črna luknja. Zalogo jedrskega goriva porabi hitreje kot povprečna zvezda.
  • rdeča nadorjakinja - Pri orjaški zvezdi se s porabo vodika jedrsko zlivanje upočasni, tlak sevanja upade in sredica se začne krčiti. V skrčeni sredici se začne zlivanje helijevih atomov, zunanja plast se napihne in nastane ta vrsta zvezd. Ena največjih znanih zvezd te vrste je VY Canis Majoris, ki ima 1400-krat večji premer kot Sonce. V njej med jedrskim zlivanjem nastajajo vedno težji elementi, vse do železa. Potem se proizvodnja energije ustavi in sredica se začne spet krčiti. Zaradi velike mase povečan tlak ne more ustaviti krčenja, zato se protoni in elektroni stisnejo v nevtrone.
  • supernova - Eksplozija, pri kateri odnese zunanjo plast zvezde, sredica zvezde pa se sesede v nevtronsko zvezdo. V eksploziji nastanejo nevtrini, ki bombardirajo razpršene delce, zato nastanejo atomska jedra, težja od jedra železa. V teh eksplozijah torej nastanejo težki elementi v vesolju. Svetloba eksplozije za kratek čas preseže svetlobo galaksij. Po nekaj tednih zbledi, v tem času pa izseva več energije kot Sonce vso svojo življenjsko dobo.
  • nevtronska zvezda - Njen premer v povprečju znaša 10–20 km, njena masa pa je 1–2-kratnik mase Sonca. Ima ogromno gostoto: 1 cm³ snovi tehta približno 100 milijonov ton.
  • črna luknja - Nastane, če je masa sesedajoče se zvezde dovolj velika, da se krčenje ne ustavi na stopnji nevtronske zvezde, ampak se nadaljuje. Takšno ime je dobila zato, ker ji ne more ubežati niti svetloba. Meja območja, iz katerega ne ubeži nič, se imenuje dogodkovno obzorje.

Razvojne stopnje povprečne zvezde

Razvojne stopnje orjaške zvezde

Povezani dodatki

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Rimska cesta

Naša galaksija ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, v njej pa je 100 milijard zvezd, in ena od teh je Sonce.

Sonce

Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Večino Sončeve mase sestavlja vodik.

Verižna reakcija

Energija, ki se sprošča med jedrsko cepitvijo, se lahko uporablja v miroljubne in vojaške namene.

Cerera in Vesta

Preučevanje Cerere in Veste nam pomaga spoznavati zgodnje obdobje Osončja in nastanek kamnitih planetov.

Fuzijski reaktor

Fuzija atomskega jedra je okolju prijazen in praktično neomejen vir energije.

Gravitational waves (LIGO)

Massive accelerating or orbiting bodies cause ripples in spacetime. These are called gravitational waves.

Naši astronomski sosedje

Predstavitev bližnjih in daljnih astronomskih sosedov od Osončja do galaksij

Observatorij

Zaradi zagotavljanja optimalnih pogojev observatorije večinoma zgradijo na osamljenih hribovskih ali gorskih predelih.

Optični teleskopi

Animacija prikazuje najpomembnejše optične in radijske teleskope, ki jih uporabljajo v astronomiji.

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Vesoljski sondi Voyager

Vesoljski sondi Voyager sta prva umetna objekta, ki sta zapustila Osončje. Zbirata podatke o vesolju in nosita sporočilo z Zemlje.

Vesoljski teleskop Hubble

Na delovanje vesoljskega teleskopa Hubble atmosferski vplivi ne učinkujejo.

Vesoljski teleskop Kepler

Z vesoljskim teleskopom Kepler NASA išče Zemlji podobne planete zunaj našega Osončja.

Zanimivosti iz geografije - astronomija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja astronomije.

Znani astronomi in fiziki

Animacija predstavlja delo astronomov in fizikov, ki so temeljito spremenili naše predstave o vesolju.

Added to your cart.