Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Trojanski konj

Trojanski konj

Po Homerjevem epu je Troja padla zaradi Odisejeve ukane.

Zgodovina

Keywords

Trojanski konj, Troja, Trojan War, Homer, Odisej, Iliada, epska, Menelaj, Agamemnon, Ilion, Grki, Helen, Ahil, Hellas, Mala Azija, grški bogovi, Odiseja, legenda, borec, Trik, Vojska, támadás, obleganje

Povezani dodatki

Scenes

Mesto Troja

Darilo bogov

Animacija

Slavje

Trojanski konj

Ponoči

Sprehod

Narration

Staroveške grške bajke pripovedujejo, da je trojanska vojna izbruhnila zato, ker je trojanski princ Paris ugrabil lepo Heleno, ženo spartanskega kralja Menelaja. Grki so napovedali maščevanje, združili svoje moči in se z ogromno vojsko približali maloazijskemu mestu Troji.

Za mesto Ilion, obdano z nezavzetnimi zidovi, je izbruhnila morilska borba, o katerem poroča tudi ep staroveškega grškega pesnika Homerja z naslovom Iliada. Herojska pesnitev iz 8. stoletja pr. Kr. opisuje le kratko poglavje vojne, ne pa tudi konca boja, trajajočega že deset let.

Po legendi je kralj Itake Odisej, ki se je boril na strani Grkov, videl, kako je eden od njegovih vojakov izrezljal lesenega konja. Tako se mu je porodila ideja za načrt.

Dal je stesati ogromnega lesenega konja, v katerega so se skrili grški bojevniki, med drugimi tudi Ahil.

Heleni so odpluli z ladjami in pristali pri bližnjem otoku. Trojanci so mislili, da so Grki prenehali z obleganjem mesta. Grški vojščak Sinon, ki ga je izuril Odisej in se je pretvarjal kot izdajalec, je prepričal kralja Iliona Priama, da je konj darilo bogov in bo obvaroval mesto, če ga pripeljejo med zidove v notranjost. Prerokinja Kasandra in svečenik Apolona Laokoon sta se zoperstavila, vendar jima Priam ni verjel.

Trojanci, omamljeni od zmagoslavja, so lesenega konja privlekli med mestne zidove, nato pa priredili veličastno slavje.

Ko so zaspali, je Sinon iz notranjosti konja izpustil grške bojevnike. Ti so odprli mestna vrata in dali znamenje helenski vojski. Mesto je ostalo brez obrambe in tako postalo žrtev obleganja in požara.

Povezani dodatki

Akropola (Atene, 5. stoletje pr. n. št.)

Atenska Akropola, ena najstarejših utrdb na svetu, je dobila zasnovo, kakršno poznamo še dandanes, v času Periklove vladavine.

Atrejeva zakladnica (Mikene, 14. stoletje pr. n. št.)

Kupolasto grobnico v antičnem mestu Mikene povezujejo z legendarnim kraljem.

Bastilja (Pariz, 18. stoletje)

Pariški zapor je zaslovel zaradi dogodkov med francosko revolucijo leta 1789.

Grška in makedonska falanga

Falanga je bila osnovna enota težke pehote v antični Grčiji.

Grška lončenina

Mojstrovine starogrških lončarjev so pomembne arheološke najdbe.

Grški bogovi

V starogrški mitologiji so se bogovi Olimpa, podobno kot ljudje, zelo razlikovali.

Mikene (2. tisočletje pr. n. št.)

Mesto, po katerem so poimenovali visoko razvito civilizacijo, je bilo prvo naselje v zgodovini z vojaško utrdbo.

Palača v Knososu (2. tisočletje pr. n. št.)

Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.

Vrste starogrških stebrov

Dorski, jonski in korintski stebri se razlikujejo po velikosti in okrašenosti.

Dedal in Ikar

Grška mitološka zgodba pripoveduje o tragediji očeta in sina, ki sta hotela zapustiti otok Kreto.

Makedonski oblegovalni stolp (4. stoletje pr. n. št.)

Vojska Aleksandra Velikega je s pomočjo te naprave uspešno oblegala tudi utrjene cilje.

Starorimski oblegovalni stroji

Rimski osvajalci so učinkovito uporabljali tehnične naprave, ki so jih izdelovali za obleganje utrjenih ciljev.

Added to your cart.