Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Transportni procesi

Transportni procesi

Animacija predstavlja aktivne in pasivne transportne procese, ki se odvijajo skozi celično membrano.

Biologija

Keywords

membranski transport, Transport, celična membrana, Pasivni transport, aktivni transport, Difuzija, beljakovinski kanalčki, transportna molekula, simport, antiport, Uniport, gradient koncentracije, ADP, ATP, citologija, biologija

Povezani dodatki

Questions

  • Katera trditev drži za prenašalec natrijeve glukoze?
  • Katera trditev drži za natrij-kalijevo črpalko?
  • Kakšne vrste transporta NE prikazuje animacija?
  • Kakšno vrsto transporta prikazuje animacija?
  • Kakšen prenašalec prikazuje animacija?
  • Kakšnega prenašalca NE prikazuje animacija?
  • Kaj drži za ta transportni sistem?
  • Kaj drži za ta transportni sistem?
  • Ta transportni sistem zagotavlja...
  • Ta transportni sistem zagotavlja...
  • Kako se prenaša K+ v tem transportnem sistemu?
  • Ta transportni sistem zagotavlja...
  • Za absorpcijo glukoze...

Scenes

Pasivni transport

  • večja koncentracija
  • manjša koncentracija
  • celična membrana

Aktivni transport

  • večja koncentracija
  • manjša koncentracija
  • ATP
  • ADP
  • fosfat
  • prenašalec (uniporter)

Animacija

  • večja koncentracija
  • manjša koncentracija
  • transportna molekula
  • večja koncentracija
  • manjša koncentracija
  • ligand
  • beljakovinski kanalčki
  • delec „A”
  • delec „B”
  • aktivni prenašalec
  • simporter
  • delec „A”
  • delec „B”
  • ATP
  • ADP
  • fosfat
  • aktivni prenašalec
  • antiporter

Transport skozi celično membrano.

Skozi celično membrano poteka prenos določenih snovi. Obstajata dva osnovna tipa tega transporta: pasivni in aktivni, ki porablja energijo.

Pri pasivnem transportu delci sami od sebe potujejo na tisto stran, kjer je njihova koncentracija manjša (v smeri koncentracijskega gradienta). Ta proces torej ne porablja energije.

Najpreprostejši primer pasivnega transporta je navadna difuzija. Pri tej prestopijo delci lipidno dvojno plast membrane v območje z nižjo koncentracijo. Srednja plast membrane je nepolarna, v njej se topijo nepolarni delci. Zato so zmožne navadno difuzijo opravljati le nepolarne molekule, npr. molekule kisika, ogljikovega dioksida ali steroidov. Tudi manjše polarne molekule, kot je voda, lahko prestopijo celično membrano zaradi majhnih por, ki nastanejo kot posledica termičnega gibanja lipidov.

Membranski prenašalci prenašajo v območje z nižjo koncentracijo delce, ki zaradi topnih lastnosti ali velikosti niso zmožni prestopiti lipidne dvojne plasti membrane. Takšne so polarne molekule, ioni in večje molekule.

V membrani so tudi beljakovinski kanalčki, ki se odpirajo in zapirajo. Odpiranje kanalčkov je uravnavano z ligandom. Ti kanalčki omogočajo prehajanje delcev, ne da bi se trdneje vezali na beljakovino. Skoznje prehajajo polarni delci ioni, ki zaradi topnih lastnosti ne morejo ali le težko prestopiti lipidnega dvosloja. Kanali omogočajo hitrejši transport kot nosilci, je pa njihova selektivnost manjša. Ionski kanali imajo pomembno vlogo tudi pri električni aktivnosti nevronov.

Aktivni transport zahteva dodatno energijo, ker prenaša delce proti koncentracijskemu gradientu in se le-ti nabirajo na eni strani membrane. Vir potrebne energije so molekule ATP.

Najenostavnejša oblika aktivnega transporta je uniport: v tem primeru prenašalec prenaša eno vrsto delca v smeri večje koncentracije delca. Za to je potrebna energija ATP. ATP razpade na ADP in fosfat, pri čemer se sprošča energija.

Pri sekundarnem aktivnem transportu aktivni prenašalec ustvarja razliko v koncentraciji 'A' delcev, z uporabo ATP. Drugi prenašalec omogoča prehajanje nakopičenih 'A' delcev skozi membrano v smeri koncentracijskega gradienta. Medtem potuje 'B' delec v nasprotni smeri. Zato transport 'B' delcev posredno potrebuje ATP. Simporter prevaža 'A' in'B' delce v isto smer.

Druga vrsta sekundarnega aktivnega transporta je antiport. Pri tem procesu aktivni prenašalec z uporabo ATP ustvarja razliko v koncentraciji 'A' delcev. Antiporter omogoča prehajanje A' delcev skozi membrano v smeri koncentracijskega gradienta, hkrati pa tudi omogoča prehajanje 'B' delca v smeri proti koncentracijskemu gradientu. Transport 'B' delcev zato posredno zahteva ATP, transport 'A' in 'B' delcev poteka v nasprotni smeri.

Narration

Transport skozi celično membrano.

Skozi celično membrano poteka prenos določenih snovi. Obstajata dva osnovna tipa tega transporta: pasivni in aktivni, ki porablja energijo.

Pri pasivnem transportu delci sami od sebe potujejo na tisto stran, kjer je njihova koncentracija manjša (v smeri koncentracijskega gradienta). Ta proces torej ne porablja energije.

Najpreprostejši primer pasivnega transporta je navadna difuzija. Pri tej prestopijo delci lipidno dvojno plast membrane v območje z nižjo koncentracijo. Srednja plast membrane je nepolarna, v njej se topijo nepolarni delci. Zato so zmožne navadno difuzijo opravljati le nepolarne molekule, npr. molekule kisika, ogljikovega dioksida ali steroidov. Tudi manjše polarne molekule, kot je voda, lahko prestopijo celično membrano zaradi majhnih por, ki nastanejo kot posledica termičnega gibanja lipidov.

Membranski prenašalci prenašajo v območje z nižjo koncentracijo delce, ki zaradi topnih lastnosti ali velikosti niso zmožni prestopiti lipidne dvojne plasti membrane. Takšne so polarne molekule, ioni in večje molekule.

V membrani so tudi beljakovinski kanalčki, ki se odpirajo in zapirajo. Odpiranje kanalčkov je uravnavano z ligandom. Ti kanalčki omogočajo prehajanje delcev, ne da bi se trdneje vezali na beljakovino. Skoznje prehajajo polarni delci ioni, ki zaradi topnih lastnosti ne morejo ali le težko prestopiti lipidnega dvosloja. Kanali omogočajo hitrejši transport kot nosilci, je pa njihova selektivnost manjša. Ionski kanali imajo pomembno vlogo tudi pri električni aktivnosti nevronov.

Aktivni transport zahteva dodatno energijo, ker prenaša delce proti koncentracijskemu gradientu in se le-ti nabirajo na eni strani membrane. Vir potrebne energije so molekule ATP.

Najenostavnejša oblika aktivnega transporta je uniport: v tem primeru prenašalec prenaša eno vrsto delca v smeri večje koncentracije delca. Za to je potrebna energija ATP. ATP razpade na ADP in fosfat, pri čemer se sprošča energija.

Pri sekundarnem aktivnem transportu aktivni prenašalec ustvarja razliko v koncentraciji 'A' delcev, z uporabo ATP. Drugi prenašalec omogoča prehajanje nakopičenih 'A' delcev skozi membrano v smeri koncentracijskega gradienta. Medtem potuje 'B' delec v nasprotni smeri. Zato transport 'B' delcev posredno potrebuje ATP. Simporter prevaža 'A' in'B' delce v isto smer.

Druga vrsta sekundarnega aktivnega transporta je antiport. Pri tem procesu aktivni prenašalec z uporabo ATP ustvarja razliko v koncentraciji 'A' delcev. Antiporter omogoča prehajanje A' delcev skozi membrano v smeri koncentracijskega gradienta, hkrati pa tudi omogoča prehajanje 'B' delca v smeri proti koncentracijskemu gradientu. Transport 'B' delcev zato posredno zahteva ATP, transport 'A' in 'B' delcev poteka v nasprotni smeri.

Povezani dodatki

NAD, NADP, NADPH

Koencim NAD⁺ ima pomembno vlogo predvsem v kataboličnih procesih, NADP pa pri anaboličnih...

Klorofil

Je zeleno barvilo v rastlinah, ki je nepogrešljivo pri procesu fotosinteze.

Encimi

Encimi so beljakovinske molekule, ki katalizirajo biokemične reakcije. Njihovo delovanje...

Kako velike so bakterije?

Ta lekcija prikazuje zgradbo in klasifikacijo bakterij ter njihovo vlogo v našem življenju.

Mejoza

Naše spolne celice so haploidne celice, ki nastanejo z mejozo oziroma zoritveno delitvijo...

Virusi

Sestavljeni so iz beljakovin in nukleinske kisline (DNK ali RNK). Okužene celice...

Živalske in rastlinske celice, celični organeli

V evkariontskih celicah je veliko celičnih organelov.

Koencim A

Koencim, ki zagotavlja acetilno skupino za nekatere encimske reakcije.

Added to your cart.