Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Srednjeveška kmečka hiša

Srednjeveška kmečka hiša

Iz prsti, blata in lesa zgrajene srednjeveške kmečke podeželske hiše so bile preproste, pritlične zgradbe.

Zgodovina

Keywords

Kmečka hiša, kraj bivanja, življenski prostor, Način življenja, Hiša, v srednjem veku, arhitektura, blato, lesena konstrukcija, pletarski izdelki

Povezani dodatki

Scenes

Srednjeveška kmečka hiša

Življenje v srednjeveški kmečki hiši

Srednjeveške kmečke hiše so bile preproste, pritlične stavbe. V glavnem so bile zgrajene iz blata, ometanega prepleta in lesa. Največkrat so uporabili gradbene materiale, ki so jih zlahka našli v vaški okolici. Strehe so podpirali leseni tramovi, krite pa so bile s trsjem ali rogozom.

Vrata bivalnega prostora so bila lesena. Prostor za živali je imel polovična vrata, da je vanj pritekal svež zrak. Hiše so imele zelo majhna okna, ki so omogočala vstop svetlobe in svežega zraka. Po navadi so bila odkrita, saj so vrečevinaste zavese uporabljali le ob najhujšem mrazu.

Les za kurjenje so shranjevali ob stenah pod napuščem, pitno vodo pa v sodih. Orodje, vozički in kope sena so bili shranjeni na dvorišču. Dvorišča so bila obdana z ograjo ali živo mejo.

Bivalni del

  • ognjišče
  • miza
  • stolček
  • slamnjača
  • lesen zaboj
  • zimsko prebivališče za živali

Življenje v kmečki hiši

Hlev je bil del hiše, saj tako kmetom ni bilo treba zgraditi ločenega zavetja za živali. Varneje je bilo, če so bile živali v hiši, poleg tega so bile tako pozimi zaščitene pred mrazom. Število in vrste domačih živali so se razlikovale od družine do družine.

Življenjski slog kmetov je bil odvisen od dela, ki ga je bilo treba opraviti. Od pomladi do jeseni so od zore do mraka delali na poljih. Poskrbeti so morali tudi za svoje živali. Pozimi so popravljali orodje, tkali, izdelovali posodo in pletli košare. Običajno so v vasi preživeli vse življenje in so le redko potovali izven njenih meja.

Živali so se vsak dan pasle na pašnikih. Sinovi so po navadi pomagali očetom pri delu in se učili tradicionalnih kmečkih veščin in obrti. Hčere so pomagale materam pri gospodinjskih opravilih in se učile presti in tkati. Enoličnost tovrstnega življenja so prekinjali le verski prazniki in družinska praznovanja.

Zgradba

Zgradba in oprema srednjeveške kmečke hiše

Srednjeveške kmečke hiše so običajno imele dva prostora: dnevno sobo in hlev. Nekatere so imele tudi ločeno shrambo ali kuhinjo. Vsak prostor je imel lasten vhod; vrata so se po navadi odpirala z dvorišča ali verande, če jo je hiša imela. Pod streho je bilo tudi podstrešje, kamor so shranjevali pridelke, vreče, sode in skrinje z orodjem.

Sobe so bile skromno opremljene, oprema zanje je bila odvisna od premoženjskega stanja družine. Pohištvo je običajno pomenilo mizo s stoli, slamnate žimnice za spanje ter eno ali dve leseni skrinji za shranjevanje oblačil. Kmetje so sami izdelovali pohištvo iz lesa. Za kuhanje, peko in tudi ogrevanje prostorov so uporabljali odprto ognjišče, s katerega se je valil dim. Pred vhodom so imeli postavljeno klop za počitek ali družinske pogovore po zaključku dela.

Struktura zidu

  • lesena konstrukcija
  • pleteno šibje
  • blato

Narration

Kmetje so bili najnižji sloj srednjeveške družbe, preživljali so se v glavnem s kmetovanjem. Njihova bivališča so se med geografskimi in kulturnimi območji razlikovala; ta animacija prikazuje dom, ki je bil značilen za vzhodno in srednjo Evropo.

Srednjeveške kmečke hiše so bile preproste, pritlične stavbe. V glavnem so bile zgrajene iz blata, ometanega prepleta in lesa. Največkrat so uporabili gradbene materiale, ki so jih zlahka našli v vaški okolici. Strehe so podpirali leseni tramovi, krite pa so bile s trsjem ali slamo.

Srednjeveške kmečke hiše so imele po navadi dva prostora: dnevno sobo in hlev. Nekatere so imele tudi ločeno shrambo ali kuhinjo. Vsak prostor je imel lasten vhod. Vrata so se običajno odpirala z dvorišča ali verande, če jo je hiša imela. Pod streho je bilo tudi podstrešje, kamor so shranjevali pridelke, vreče, sode in skrinje z orodjem.

Sobe so bile skromno opremljene, oprema zanje je bila odvisna od premoženjskega stanja družine. Pohištvo je običajno pomenilo mizo s stoli, slamnjače za spanje ter eno ali dve leseni skrinji za shranjevanje oblačil. Kmetje so sami izdelovali pohištvo iz lesa. Za kuho in tudi ogrevanje prostorov so uporabljali odprto ognjišče, s katerega se je valil dim. Vrata bivalnega prostora so bila lesena. Prostor za živali je imel polovična vrata, da je vanj pritekal svež zrak.

Hiše so imele zelo majhna okna, ki so omogočala vstop svetlobe in svežega zraka. Po navadi so bila odkrita, saj so vrečevinaste zavese uporabljali le ob najhujšem mrazu.
Les za kurjenje so shranjevali ob stenah pod napuščem, pitno vodo pa v sodih. Orodje, vozički in kope sena so bili shranjeni na dvorišču. Dvorišča so bila obdana z ograjo ali živo mejo.

Hlev je bil del hiše, zato kmetom ni bilo treba zgraditi ločenega zavetja za živali. Varneje je bilo, če so bile živali v hiši, poleg tega pa so bile tako pozimi zaščitene pred mrazom. Število in vrste domačih živali so se razlikovale od družine do družine.

Povezani dodatki

Pavlinski samostan

Pavlinski samostan na Madžarskem iz 13. stoletja. Na Slovenskem so pavlinci v 17....

Bitka pri Varni (1444)

V bitki proti osmanskim Turkom, ki se je končala s porazom, je umrl tudi poljski in...

Križarska vojna proti albižanom

V 20 let trajajoči križarski vojni proti albižanom (1209–1229) so izkoreninili katarizem v južni...

Srednjeveški vitezi

Srednjeveški vitezi so bili dobro oklepljeni vojščaki na konjih.

Skitski "Zlati mož" (3. stoletje pr. n. št.)

V kurganu blizu Esika v Kazahstanu so arheologi našli oklep bojevnika, ki so ga...

Vikinški vladar (10. stoletje)

Vikinške vladarje so člani plemen izbrali po krvnem sorodstvu ali zaslugah.

Tenochtitlan (15. stoletje)

Glavno mesto visoko razvitega azteškega imperija je očaralo tudi španske osvajalce.

Konjenica Matije Korvina

Oklepni konjeniki Matije Korvina so bili velika vojaška moč na takratnih bojiščih.

Added to your cart.