Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Sončev mrk

Sončev mrk

Sončev mrk nastopi, ko se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo in Luna deloma ali popolnoma zakrije Sonce.

Geografija

Keywords

Sončev mrk, Sonce, mŕk, Senca, polsenca, popolna senca, Senčenje, light pojav, sončna svetloba, obročasti mrk, Luna, Earth, astronomsko telo, astronomija, Astronom, geografija

Povezani dodatki

Questions

  • Ali drži, da je za Luno in Zemljo značilno sočasno vrtenje?
  • Ali drži, da Luna Zemlji vedno kaže isto stran?
  • Ali drži, da ob Sončevem mrku Luna zakriva Sonce?
  • Ali drži, da je ob popolnem Sončevem mrku Sonce povsem nevidno?
  • Ali drži, da se na določeni točki Zemlje popolni Sončev mrk ponavlja vsakih deset let?
  • Ali drži, da je ob obročastem mrku Luna v prizemlju (perigeju)?
  • V kakšnem položaju so nebesna telesa ob Sončevem mrku?
  • Koliko časa potrebuje Luna, da obkroži Zemljo?
  • V kakšnem položaju so orbitalne ravnine nebesnih teles ob Sončevem mrku?
  • Kaj pomeni sočasno vrtenje Lune?
  • Kaj je popolna senca?
  • Kaj je polsenca?
  • Kdaj vidimo popolni Sončev mrk?
  • Kdaj vidimo delni Sončev mrk?
  • Kdaj vidimo obročasti Sončev mrk?

Scenes

Položaj nebesnih teles

  • Sonce
  • sončna svetloba
  • Luna
  • Zemlja

Senčni stožci

  • Sonce
  • sončna svetloba
  • Zemlja
  • Luna
  • Lunina tirnica - Tirnica, po kateri Luna v 27,3 dneva obkroži Zemljo. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vidimo vedno isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.
  • polsenca - Zunanji stožec ali penumbra, doseže jo nekaj šibke sončne svetlobe.
  • popolna senca - Notranji stožec ali umbra, neposredna sončna svetloba je ne doseže.

Na nasprotni strani od Sonca je Zemljina senca v obliki stožca. Stožčasto senco ima tudi Luna.

Popolni mrk

  • Sonce
  • sončna svetloba
  • Zemlja
  • Luna
  • Lunina tirnica - Tirnica, po kateri Luna v 27,3 dneva obkroži Zemljo. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vidimo vedno isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.
  • polsenca - Zunanji stožec ali penumbra, doseže jo nekaj šibke sončne svetlobe.
  • popolna senca - Notranji stožec ali umbra, neposredna sončna svetloba je ne doseže.

Orbitalne ravnine Sonca, Lune in Zemlje včasih sovpadejo. Ko je Luna med Zemljo in Soncem, nastopi mlaj. Luna meče senco na Zemljo. Na Zemlji vidimo ta pojav tako, da Lunin obroč zakrije Sončevega. Temu pravimo Sončev mrk. Vidimo ga različno, odvisno od tega, kje smo.

Sonce osvetljuje Zemljo, dokler se med njiju ne postavi Luna in zastre del sončne svetlobe. Sonce takrat deloma ali v celoti izgine izpred naših oči. Tako Luna kot Zemlja se gibljeta glede na Sonce, zato Lunina senca potuje po Zemljinem površju v ozkem pasu. Če opazujemo Sonce s tega pasu, ko stožec Lunine sence doseže Zemljino površje, smo priča popolnemu Sončevemu mrku. Nastopi trda tema, a samo za kakih osem minut. Še vedno sta vidni Sončeva kromosfera in korona. Ker je senčni pas tako ozek, na določeni točki Zemlje popolni Sončev mrk nastopi samo enkrat na 300 let.

Delni mrk

  • Sonce
  • sončna svetloba
  • Zemlja
  • Luna
  • Lunina tirnica - Tirnica, po kateri Luna v 27,3 dneva obkroži Zemljo. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vidimo vedno isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.
  • polsenca - Zunanji stožec ali penumbra, doseže jo nekaj šibke sončne svetlobe.
  • popolna senca - Notranji stožec ali umbra, neposredna sončna svetloba je ne doseže.

Ko je opazovalec v Lunini polsenci, Luna samo delno zakriva Sonce, zato govorimo o delnem mrku. Ta pojav je viden v pasu, širokem okoli 1000 km. Delni mrk je viden pred popolnim mrkom in po njem.

Oddaljenost Lune od Zemlje zaradi eliptične tirnice ni vedno enaka. Ko je Luna od Zemlje oddaljena bolj kot običajno (je v odzemlju), konica senčnega stožca ne doseže Zemljinega površja, Luna pa je videti manjša od Sonca, zato se okrog temne Lunine oble pojavi svetel Sončev obroč. To imenujemo obročasti mrk.

Povezani dodatki

Lunin mrk

Lunin mrk nastopi, ko Luna potuje skozi Zemljino senco.

Bibavica

Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.

Luna

Edini satelit našega planeta: Luna

Lunine faze (mene)

Med Luninim kroženjem okoli Zemlje vidimo z dane točke na Zemlji različne dele osvetljene Lune.

Odprava Apollo 15 (lunarno vozilo)

Animacija prikazuje lunarno vozilo, ki so ga uporabili pri ameriški vesoljski odpravi Apollo 15.

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Pot Sonca okoli glavnih vzporednikov

Navidezno gibanje Sonca je posledica vrtenja Zemlje okoli lastne osi.

Pristanek na Luni 20. julija 1969

Neil Armstrong, član posadke Apollo 11, je bil prvi človek, ki je stopil na površje Lune.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Rimska cesta

Naša galaksija ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, v njej pa je 100 milijard zvezd, in ena od teh je Sonce.

Sonce

Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Večino Sončeve mase sestavlja vodik.

Nastanek Zemlje in Lune

Animacija prikazuje, kako sta nastali Zemlja in Luna.

Odboj in lom svetlobe

Na meji med snovema z različnima lomnima količnikoma se svetlobni žarek lomi oziroma odbije.

Added to your cart.