Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Rdeči bor

Rdeči bor

Rdeči bor je eden najpogostejših predstavnikov družine borovk in je značilen za Evrazijo.

Biologija

Keywords

rdeči bor, Smreka, iglasti gozd, golosemenke, igle, evergreen, stožec, Pinales, smola, gozd, karpalnega, perennial, woody, materni, Eurasia, drevo, rastlina, list, biologija

Povezani dodatki

Scenes

Rdeči bor

  • Rdeči bor

Rdeči bor je svetloljubna pionirska vrsta – je eden prvih, ki obnovi poškodovani ekosistem, saj uspeva v neprijaznih pogojih. Pogosto se uporablja za stabilizacijo drseče peščene podlage. V naravi ima rad kiselkasto zemljo in raste večinoma na skalnatih pobočjih, strmih bregovih rek, hribih, gorah in drugih skrajnih življenjskih okoljih.

Hlodovina rdečega bora sodi med najmočnejši lahki les, zato se pogosto uporablja v gradbeni in pohištveni industriji.

Iz smole rdečega bora je možno pridobivati eterična olja.

Razvoj

  • Razvoj rdečega bora - Mlado drevo ima stožčasto krošnjo, odraslo drevo pa na vrhu sploščeno krošnjo; v ugodnih pogojih doseže višino 20–35 m.
  • 20–35 m

Rdeči bor raste razmeroma hitro, hitrost rasti je odvisna od okoljskih razmer. V ugodnih pogojih drevo, staro 100 let, doseže višino okrog 35 m. Odrasla drevesa običajno izgubijo spodnje veje, tako da njihova krošnja postane na vrhu sploščena.

Zgradba

  • krošnja - Pri mladem drevesu je stožčaste oblike, pri odraslem pa sploščene.
  • lubje - Na spodnjem delu debla je sivkasto rjave barve, na zgornjem delu debla in vejah pa rdečkasto oranžne barve.
  • ravno deblo
  • korenine
  • iglice - So modrikasto zelene barve in rastejo v parih.

Deblo rdečega bora je ravno, veje so razporejene v navidezne ozke vijuge, ki izraščajo iz debla kot venci.

Iglice rastejo v parih na kratkih poganjkih. Osnova iglic je prekrita z membrano. Odpadle iglice sestavljajo počasi razkrajajočo se plast stelje na gozdnih tleh.

Rdeči bor ima tako kot ostale golosemenke koreninski sistem z glavno korenino.

Pestič

  • semenska zasnova - Za razliko od kritosemenk ni znotraj pestiča, ampak zgolj na njem.
  • krilato seme - Razvije se iz oprašene semenske zasnove, zaradi krilc jih veter lažje raznaša.
  • eno leto star pestič
  • dve leti star pestič

Semena rdečega bora povsem dozorijo jeseni, po opraševanju. Čez zimo ostanejo v storžih, ti se spomladi odprejo in semena odletijo na prosto.

Rdeči bor je golosemenka, saj se semena razvijejo na površini luskastih pestičev. Na pestičih golosemenk sadeži ne poganjajo.

Storž

  • pelodni storž (♂) - List, preobražen v luskast moški cvet, ki proizvaja pelodna zrna; veter prenese pelod oz. cvetni prah na ženske cvetove in tako opraši semenske zasnove.
  • semenski storž (♀) - Ženski cvet, ki proizvaja semenske zasnove; sprva zelen, potem rjav in olesenel; nekatere od lusk so pestiči s semenskimi zasnovami.

Rdeči bor je enodomna vrsta – ženski in moški razmnoževalni organi (storži) so prisotni na isti rastlini. Ženski ali semenski storži proizvajajo semenske zasnove, moški ali pelodni storži pa cvetni prah.

Opraševanje poteka zgodaj poleti, ko so temperature dovolj visoke.

Animacija

  • Rdeči bor
  • krošnja - Pri mladem drevesu je stožčaste oblike, pri odraslem pa sploščene.
  • lubje - Na spodnjem delu debla je sivkasto rjave barve, na zgornjem delu debla in vejah pa rdečkasto oranžne barve.
  • ravno deblo
  • korenine
  • iglice - So modrikasto zelene barve in rastejo v parih.
  • Razvoj rdečega bora - Mlado drevo ima stožčasto krošnjo, odraslo drevo pa na vrhu sploščeno krošnjo; v ugodnih pogojih doseže višino 20–35 m.
  • 20–35 m
  • pelodni storž (♂) - List, preobražen v luskast moški cvet, ki proizvaja pelodna zrna; veter prenese pelod oz. cvetni prah na ženske cvetove in tako opraši semenske zasnove.
  • semenski storž (♀) - Ženski cvet, ki proizvaja semenske zasnove; sprva zelen, potem rjav in olesenel; nekatere od lusk so pestiči s semenskimi zasnovami.
  • semenska zasnova - Za razliko od kritosemenk ni znotraj pestiča, ampak zgolj na njem.
  • krilato seme - Razvije se iz oprašene semenske zasnove, zaradi krilc jih veter lažje raznaša.
  • eno leto star pestič
  • dve leti star pestič

Povezani dodatki

Orjaška sekvoja

Organizem z največjo telesno maso na svetu

Sloji v gozdu

Slojevitost različnih vrst gozdov je lahko različna.

Višinski pasovi

V goratih predelih se podnebje, lastnosti prsti, rastlinje in živalstvo z višino spreminjajo.

Anatomija lista

Animacija predstavlja glavne vrste listov in razlike med listi enokaličnic ter dvokaličnic.

Divji kostanj

Animacija prikazuje spremembe divjega kostanja v različnih letnih časih.

Hrast

Na primeru hrasta bomo spoznali spremembe na drevesih v različnih letnih časih.

Krčenje gozdov

Krčenje gozdov škodljivo vpliva na okolje.

Permian flora and fauna

This 3D scene presents the flora and fauna of the last period of the Palaeozoic Era.

The life cycle of plants

The development of mosses, ferns, gymnosperms and angiosperms is characterised by the alternation of generations.

Vrste prsti (profili)

Animacija prikazuje zgradbo različnih tipov prsti.

Gobe lističarke

V mesnatem plodišču lisničark nastajajo spore.

Jablana

Jabolka sodijo med najbolj priljubljeno sadje na svetu.

Added to your cart.