English
Deutsch
Español
عربي
中文
Português
Magyar
Nederlands
Italiano
Svenska
Українська
Lietuvių
Český
Hrvatski
Türkçe
US English
Français
Pусский
日本語
Português (BR)
Polski
Dansk
Română
Norsk
Slovenský
Српски
Български
Қазақша
Ελληνικά
한국어
Tiếng Việt
فارسی
Podzemeljske vode
Podzemeljske vode delimo na skalno in talno vodo ali podtalnico.
Geografija
Keywords
podzemna voda, vodonosnik, razpoklinski vodonosnik, podzemne vode, Arteški vode, kraška voda, nepropustni sloj, prepustna plast, kraška, kraški izvir, pitna voda, kras, jama, padavine, kmetijstvo, poplavna podtalnica, Kroženje vode, vodnjak, pomlad, potok, river, hidrografija, narava, hidrosfera, voda, geografija
Povezani dodatki
Scenes
Ujeta ali arteška voda
- prosta talna voda - Voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustno podlago.
- neprepustna podlaga - Plast neprepustnih kamnin.
- ujeta ali arteška voda - Voda, ki je ujeta med dvema neprepustnima plastema.
- arteški vodnjak - Ujeta ali arteška voda je pod pritiskom. Če prevrtamo zgornji neprepustni sloj, brizgne na površje in nastane arteški vodnjak.
- 80 m
- voda v prsti - Voda v porah v prsti nad gladino talne vode. Pore so vmesni prazni prostorčki med trdnimi delci prsti. Ne gre za povezano plast vode.
Skalna voda
- skalna voda - Voda, ki se nabira v razpokah in votlinah v živi skali.
Prosta talna voda
- prosta talna voda - Voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustno podlago.
- vodnjak
- 20 m
- reka - Večja, v strugi tekoča voda.
- samočistilna sposobnost vode - Tekoče vode imajo naravno samočistilno sposobnost. Pri pretoku skozi plasti proda in peska se voda filtrira.
Animacija
- skalna voda - Voda, ki se nabira v razpokah in votlinah v živi skali.
- prosta talna voda - Voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustno podlago.
- neprepustna podlaga - Plast neprepustnih kamnin
- ujeta ali arteška voda - Voda, ki je ujeta med dvema neprepustnima plastema.
- reka - Večja, v strugi tekoča voda.
- izvir - Kraj, kjer voda priteka na površje.
- 150 m
- poplava - Nastane zaradi dviga talne vode ali podtalnice nad višino rečne struge.
- prosta talna voda - Voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustno podlago.
- neprepustna podlaga - Plast neprepustnih kamnin.
- ujeta ali arteška voda - Voda, ki je ujeta med dvema neprepustnima plastema.
- arteški vodnjak - Ujeta ali arteška voda je pod pritiskom. Če prevrtamo zgornji neprepustni sloj, brizgne na površje in nastane arteški vodnjak.
- 80 m
- voda v prsti - Voda v porah v prsti nad gladino talne vode. Pore so vmesni prazni prostorčki med trdnimi delci prsti. Ne gre za povezano plast vode.
- prosta talna voda - Voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustno podlago.
- vodnjak
- 20 m
- reka - Večja, v strugi tekoča voda.
- samočistilna sposobnost vode - Tekoče vode imajo naravno samočistilno sposobnost. Pri pretoku skozi plasti proda in peska se voda filtrira.
Podzemeljske vode
- skalna voda - Voda, ki se nabira v razpokah in votlinah v živi skali.
- prosta talna voda - Voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad neprepustno podlago.
- neprepustna podlaga - Plast neprepustnih kamnin
- ujeta ali arteška voda - Voda, ki je ujeta med dvema neprepustnima plastema.
- reka - Večja, v strugi tekoča voda.
- izvir - Kraj, kjer voda priteka na površje.
- 150 m
- poplava - Nastane zaradi dviga talne vode ali podtalnice nad višino rečne struge.
Narration
Podzemeljske vode so vse vode pod površjem. Tam je kar dvainpolkrat toliko vode kot v vseh rekah in jezerih skupaj. Podzemeljske vode so glavni vir pitne vode, pomembne pa so tudi za namakanje.
Sipke kamnine, kot sta prod in pesek, so zelo porozne. V njih se nabira talna voda ali podtalnica. Če se nabira nad neprepustno podlago, govorimo o prosti talni vodi, če pa je ujeta med dvema neprepustnima plastema, je to ujeta ali arteška voda.
Prosta talna voda se nakopiči v sipkih kamninah nad neprepustno podlago do neke določene višine. Tam je gladina talne vode, ki je običajno na globini 2–5 m.
Zaradi vremenskih razmer in posledično različne količine padavin ta gladina stalno niha.
Ob večji količini padavin se lahko toliko dvigne, da se voda pojavi na površju. Nastane poplava. V času suše pa se ta gladina zaradi pomanjkanja padavin občutno zniža. S površja lahko v podtalnico pridejo tudi škodljive snovi, zaradi česar voda ni več pitna. Njena onesnaženost se lahko zaradi podzemeljskega pretoka razširi na večje območje in traja tudi desetletja. Zato je varovanje podtalnice za človeka izredno pomembno.
Ujeta ali arteška voda je v vodonosni plasti med dvema neprepustnima plastema. Za onesnaženje ni tako ranljiva kot prosta talna voda, zato je lahko zelo pomemben vir pitne vode. Po drugi strani pa je za obnovo vodnih zalog potrebno precej več časa kot pri prosti talni vodi.
Za arteško vodo je značilno, da je med neprepustnima plastema ujeta pod pritiskom. Voda namreč v vodonosno plast vstopi precej stran in na večji nadmorski višini. Če prevrtamo zgornji neprepustni sloj, taka voda sama brizgne na površje in nastane arteški vodnjak.
Skalna voda se nabira v razpokah in votlinah v živi skali. To je še posebej značilno za kraško površje.
Tekoče vode imajo naravno samočistilno sposobnost. Voda se pri pretoku skozi plasti proda in peska filtrira.
Povezani dodatki
Kroženje vode (srednja stopnja)
Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.
Geotermalna elektrarna
Geotermalna elektrarna proizvaja električno energijo z izkoriščanjem vroče podzemne vode.
Naravnogeografski pojmi
Animacija prikazuje reliefne oblike, površinske vode in s tem povezane kartografske znake.
Nastanek oblakov in padavin
Iz vode, ki izhlapeva, nastanejo oblaki različnih oblik, nato pa voda iz njih v obliki padavin ponovno pade na površje.
Obalni relief
Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief.
Onesnaževanje vode
Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja vode: industrija, kmetijstvo, naselja.
Kras (osnovna raven)
Na kraškem površju nastanejo značilni površinski in podzemeljski kraški pojavi.
