Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Panteon (Rim, 2. stoletje)

Panteon (Rim, 2. stoletje)

"Tempelj vseh bogov" je bil zgrajen med vladavino rimskega cesarja Hadrijana.

Likovna umetnost

Keywords

Panteon, božanstva, cerkev, polje Mars, Agrippa, Rim, Kupola, rotunda, stebrišče, opeion, granitni steber, timpanon, kasetni strop, Hadrijan, Svetovne dediščine, II. Viktor Emánuel, Raffaello Santi, v starem veku

Povezani dodatki

Scenes

Panteon

  • polkrožna kupola
  • rotunda - Krožna stavba.
  • peristil

Zgradba

  • okulus - Velika krožna odprtina na vrhu kupole s premerom skoraj 9 m.
  • portik - Terasa s stebri, ki vodi do vhoda v stavbo.
  • granitni steber - 16 podpornikov stropa, razvrščenih v tri vrste.
  • timpanon - Trikotna okrasna površina na zidu pod dvokapno streho.
  • opeke

Zanimivost

  • 43,44 m
  • okulus - Velika krožna odprtina na vrhu kupole s premerom skoraj 9 m.

Notranjost

  • okulus - Velika krožna odprtina na vrhu kupole s premerom skoraj 9 m.
  • kasetni strop

Animacija

Sprehod

Narration

Panteon stoji na Marsovi poljani in je eno redkih nedotaknjenih starorimskih svetišč. Njegovo ime izvira iz grščine in pomeni "tempelj vseh bogov". Predvidevajo, da so razlog za tako ime kipi božanstev znotraj stavbe ali pa podobnost kupole nebesom.

Gradnjo izvirnega poslopja je naročil Mark Agripa leta 27 pr. n. št. v svojem tretjem konzulskem mandatu. Bil je vojskovodja, prijatelj in zet cesarja Avgusta.
Prvo svetišče je leta 80 zgorelo v požaru in bilo obnovljeno. V novega je v času cesarja Trajana treščila strela. Ponovno so ga obnovili, najbrž med vladavino cesarja Hadrijana okrog leta 126. Novi tempelj ni bil prav dosti podoben staremu. Napis na izvirnem pročelju, viden danes, vseeno omenja Agripo.

Panteon so od takrat večkrat prenovili in ohranili obliko, ki jo je dobil v obdobju cesarja Hadrijana. Sestavljata ga dva osnovna dela: rotunda in portik.

Višina kupole nad rotundo in premer notranjega kroga sta enaka in znašata 43,44 m, kar pomeni, da bi se krogla s premerom 43,3 m dotikala tal in sten znotraj svetišča.

Do 19. stoletja je bila to največja kupola na svetu. Ni posebna samo zaradi velikosti, ampak tudi zaradi velike krožne odprtine na vrhu s premerom skoraj 9 m. Imenuje se okulus in je tam zato, da prepušča svetlobo.

Portik in rotundo povezuje pravokotna struktura. Strop preddverja podpira 16 granitnih korintskih stebrov, razvrščenih v tri vrste. Portik in timpanon nad njim sta močno vplivala na renesančno arhitekturo poznega srednjega veka.

Panteon je bil leta 1980 dodan na Unescov seznam svetovne dediščine kot kulturni spomenik. Od srednjega veka naprej so v njem grobovi velikih Italijanov, kot sta Viktor Emanuel II., prvi kralj združene Italije, in Rafael, italijanski slikarski mojster.

Povezani dodatki

Church of St John at Kaneo (Ohrid, 13th c.)

The Orthodox church, situated on a picturesque cliff, was named after John the Apostle

Dioklecijanova palača (Split, Hrvaška)

Rimski cesar Dioklecijan je na obali blizu svojega domačega mesta dal zgraditi utrdbi podobno palačo.

Grški bogovi

V starogrški mitologiji so se bogovi Olimpa, podobno kot ljudje, zelo razlikovali.

Pompejevo gledališče (Rim, 1. stoletje pr. n. št.)

Pompej Veliki je naročil izgradnjo stavbe, ki je služila kot prvo stalno gledališče v starem Rimu.

Province in naselbine starega Rima

Animacija prikazuje zgodovino starega Rima skozi stoletja.

Puljska arena (Pulj, 1. stoletje)

Puljska arena v današnji Hrvaški je bila eden največjih rimskih amfiteatrov antike.

Starorimska cesta in vodovod

O visoko razviti rimski civilizaciji nazorno pričata vodovodno in cestno omrežje, ki je povezovalo celotno cesarstvo.

Starorimski gladiatorji (2. stoletje)

Gladiatorji so se v arenah starega Rima bojevali drug z drugim in z zvermi in tako zabavali občinstvo.

Velika stupa (Sanchi, 2. stoletje pr. n. št.)

Biser budistične arhitekture se nahaja v Indiji.

Hagija Sofija (Carigrad)

Cerkev "Sveta modrost" v Istanbulu je bila do leta 1935 največje religiozno poslopje. Takrat so jo spremenili v muzej.

Karakalove terme (Rim, 3. stoletje)

Razkošni kopališki kompleks rimskega cesarja so zgradili v 3. stoletju.

Kolosej (Rim, 1. stoletje)

Najslavnejši in najveličastnejši amfiteater antičnega Rima so zgradili v 1. stoletju.

Nekropola Cella Septichora (Pécs, Madžarska, 4. stoletje)

Zgodnja krščanska nekropola je zanimivo arheološko najdišče.

Oltar Avgustovega miru (Rim, 1. stoletje pr. n. št.)

Velikanski oltar, ki ga je dal postaviti prvi cesar, je eno najpomembnejših del umetnosti Oktavijanovega obdobja.

Panteon (Pariz, 18. stoletje)

Največja in najpomembnejša francoska neoklasicistična stavba, dokončana leta 1790, je zadnje počivališče velikanov domovine.

Starorimska hiša

Hiše premožnih prebivalcev antičnega Rima so imele razgiban tloris in bile prostorne.

Starorimski senator z ženo

Senatorji, najvišji družbeni sloj v starem Rimu, so nosili toge s škrlatnim robom.

Titov slavolok (Rim, 1. stoletje)

Slavolok je rimski cesar dal postaviti pri vhodu v Forum Romanum v spomin na njegovo zmago nad velikim judovskim uporom.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

Zgodnjekrščanska nekropola, Cella Trichora (Pécs, Madžarska)

Zgodnjekrščanske grobnice v Pécsu na Madžarskem veljajo za posebno arheološko najdišče.

Mošeja Džame (Isfahan, 15. stoletje)

Zaradi arhitekturnih rešitev in okrasja spada ta mošeja med mojstrovine islamske umetnosti.

Salomonov tempelj (Jeruzalem, 10. stoletje pr. n. št.)

Tempelj, ki ga je dal zgraditi kralj Salomon, je eden najpomembnejših judovskih simbolov.

Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurati so bili veliki templji v obliki stopničastih piramid, ki so jih gradili v središču mezopotamskih mest.

Added to your cart.