Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Panteon (Pariz, 18. stoletje)

Panteon (Pariz, 18. stoletje)

Največja in najpomembnejša francoska neoklasicistična stavba, dokončana leta 1790, je zadnje počivališče velikanov domovine.

Likovna umetnost

Keywords

Panthéon, Klasicistično, Klasicizmom, Francoski, grobnica, Szent Genovefo, spomenik, cerkev, Paris, arhitektura, zgradba, Kupola, Francija, XV. Louis, Suflot, Mirabeau, Voltaire, Rousseau, Victor Hugo, Zola, Curie, Dumas, Foucault, Monge, Perrin, Monet, Pasteur, Pročelje, slogi

Povezani dodatki

Scenes

Cerkev

Zgodovina Panteona

Gradnjo objekta je leta 1757 odredil kralj Ludvik XV., ki se je leta 1744 zaobljubil, da bo zgradil cerkev in jo posvetil sveti Genovefi, zavetnici Pariza, če okreva po bolezni. Gradnjo je vodil arhitekt Jacques-Germain Soufflot. Ludvik XV. otvoritve stavbe ni dočakal, saj je bila dokončana šele leta 1791.

Revolucionarji so cerkev spremenili v mavzolej velikih Francozov. Napoleon Bonaparte jo je vrnil Cerkvi, leta 1885 pa je dokončno postala zadnje počivališče za izjemne državljane, ki so si zaslužili časten pokop. Pročelje še danes krasi napis: "Veličastnim možem, hvaležna domovina."

V stavbi sta bila prva pokopana državnik Honoré de Mirabeau in Voltaire leta 1791. Pozneje so bili s tem počaščeni mnogi drugi, med drugim Jean-Jacques Rousseau, Victor Hugo, Émile Zola ter Pierre in Marie Curie. Leta 2002 je bil tu 132 let po smrti ponovno pokopan Alexandre Dumas.

Leta 1851 je francoski fizik Léon Foucault v Panteonu opravil svoj znameniti poskus z nihalom, s katerim je dokazal vrtenje Zemlje.

Prerez

Stavba

Panteon je ena prvih mojstrovin neoklasicistične arhitekture. Mogočno stavbo je zasnoval Jacques-Germain Soufflot. Arhitekta sta navdihnila stebrišče v Panteonu v Rimu in kupola katedrale svetega Pavla v Londonu. Vključil je tudi gotske strukturne elemente in tako odprl novo poglavje v zgodovini verske arhitekture.
Cerkev ima tloris grškega križa z dolžino 110 m in širino 85 m. Ogromna kupola je visoka 83 m.
Leta 2005 in 2006 je skrivnostna organizacija zgodovinarjev in arhitektov, imenovana "Untergunther", na skrivaj popravila Panteonov starinski urni mehanizem.

Pročelje

Animacija

Narration

Panteon je največja neoklasicistična stavba v Franciji. Stoji v pariški Latinski četrti, ki slovi po naravoslovnih in humanističnih znanostih. Ludvik XV. je odredil gradnjo cerkve, posvečene sveti Genovefi, zavetnici Pariza, potem ko je okreval po hudi bolezni. Objekt so začeli graditi leta 1757, dela je vodil arhitekt Jacques-Germain Soufflot. Zaradi finančnih težav je bil dokončan šele leta 1791.

Zasnovo stavbe so navdihnili stebrišče v Louvru, kupola katedrale svetega Pavla v Londonu, preddverje s korintskimi stebri v Panteonu v Rimu, pa tudi gotski strukturni elementi. Cerkev s tlorisom grškega križa je dolga 110 m in široka 85 m. Ogromna kupola je visoka 83 m.

Funkcija cerkve se je skozi stoletja spreminjala; Napoleon jo je podaril Cerkvi, leta 1885 pa je postala zadnje počivališče največjih Francozov, kot so načrtovali že revolucionarji. Pročelje še danes krasi napis: "Veličastnim možem, hvaležna domovina."

V stavbi je bil prvi pokopan državnik Honoré de Mirabeau leta 1791. Pozneje so bili s tem počaščeni mnogi drugi, med drugim Jean-Jacques Rousseau, Victor Hugo, Émile Zola ter Pierre in Marie Curie. Leta 2002 je bil tu 132 let po smrti ponovno pokopan Alexandre Dumas.

Zgradba pa ni znana samo kot pokopališče slavnih ljudi. Leta 1851 je francoski fizik Léon Foucault v Panteonu opravil svoj znameniti poskus z nihalom, s katerim je dokazal vrtenje Zemlje.

Povezani dodatki

Church of St John at Kaneo (Ohrid, 13th c.)

The Orthodox church, situated on a picturesque cliff, was named after John the Apostle

Gotska katedrala (Clermont-Ferrand, 15. stoletje)

Katedrala, imenovana po Marijinem vnebovzetju, z rozetnimi okni in podpornimi stebri je eden od biserov francoske gotike.

Ludvik XIV. (Sončni kralj)

Francoski kralj, ki je vzdevek dobil zaradi svojega razkošnega življenjskega sloga, je vladal najdlje od vseh evropskih monarhov.

Mošeja in minaret (17. stoletje)

Med ostanke turške arhitekture na Madžarskem sodita mošeja v Pécsu in minaret v Egru.

Napoleonske vojne

Francoski cesar Napoleon I. je bil eden najsijajnejših vojaških poveljnikov v zgodovini.

Oblačila (Zahodna Evropa, 18. stoletje)

Oblačila pričajo o načinu življenja in kulturi v dani dobi.

Panteon (Rim, 2. stoletje)

"Tempelj vseh bogov" je bil zgrajen med vladavino rimskega cesarja Hadrijana.

Tadž Mahal (Agra, 17. stoletje)

Središče mavzoleja v Indiji je bela marmorna grobnica, ki jo je dal postaviti šah Džahan v spomin ljubljeni ženi.

Zgodovinska topografija (kraji)

Naloga z nemo karto je zbirka zgodovinsko pomembnih krajev.

Bastilja (Pariz, 18. stoletje)

Pariški zapor je zaslovel zaradi dogodkov med francosko revolucijo leta 1789.

Eifflov stolp (Pariz, 1889)

Stolp je kovinski, zgrajen je bil za svetovno razstavo in je kot inženirsko čudo postal simbol Pariza.

Giljotina

Naprava za obglavljanje je bila bolj človeška od prejšnjih usmrtilnih naprav in je dobila ime po francoskem zdravniku.

Napoleonov vojak (19. stoletje)

Grande Armée, Napoleonova vojska, je svoj čas veljala za nepremagljivo.

Slavolok zmage (Pariz, 1836)

Gradnja slavoloka se je končala šele po padcu Napoleona, leta 1836.

Hagija Sofija (Carigrad)

Cerkev "Sveta modrost" v Istanbulu je bila do leta 1935 največje religiozno poslopje. Takrat so jo spremenili v muzej.

Mošeja Džame (Isfahan, 15. stoletje)

Zaradi arhitekturnih rešitev in okrasja spada ta mošeja med mojstrovine islamske umetnosti.

Added to your cart.