Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Ozonska plast

Ozonska plast

Ozonska plast je del Zemljinega ozračja, ki absorbira UV-sevanje Sonca, zato je nepogrešljiva za življenje na Zemlji.

Geografija

Keywords

ozonska plast, ozonski ščit, molekula kisika, ultravijolično sevanje, zaščito ščit, UV-A, UV-C, UV-B, kisika, ozonska luknja, troposfere, Stratosfera, Mezosfera, biologija, geografija, kemija

Povezani dodatki

Scenes

Ozonska plast

  • troposfera
  • stratosfera
  • mezosfera
  • ozonska plast
  • 50–80 km
  • 12–50 km
  • 0–12 km
  • 15–30 km

Ozon je molekula iz treh atomov kisika in strupen plin.

Ob prisotnosti vode ultravijolično sevanje kratke valovne dolžine cepi molekule kisika v ozračju na atome kisika. Ko se molekule kisika povežejo z atomi kisika, nastane ozon.

Nekaj ozona je v troposferi, največ pa ga je na višini 20–50 km, v ozonski plasti. Ta plast je pomembna zato, ker zadrži večino sončnega ultravijoličnega sevanja, ki je smrtonosno za živa bitja. Poleg tega odbija toploto, ki jo oddaja Zemlja, in tako skrbi za vzdrževanje temperature planeta.

Ozon razpada na molekule kisika in atome kisika s pomočjo ultravijoličnega sevanja dolge valovne dolžine, vidne svetlobe, pa tudi freonov (klorofluoroogljikovodikov). Ko količina ozona v ozonski plasti upade, se zmanjša tudi zmožnost ozračja, da ščiti pred UV-sevanjem. Temu pojavu pravimo ozonska luknja.

Koncentracija ozona v ozračju se s časom spreminja.

Največ ozona nastaja nad tropskim pasom. Po marcu se premakne na višje zemljepisne širine. Na severni polobli lahko doseže severni tečaj, na južni pa zaradi močnih zračnih tokov samo 50. oziroma 60. vzporednik.

Po novembru se koncentracija ozona na južni polobli postopoma zmanjša (ker je tam poletje, je sevanje večje). Ozonska plast se ponekod lahko tako zmanjša, da nastane luknja. Po marcu je ozona spet več, saj je sevanje manjše.

Tanjšanje ozonske plasti je naraven proces. A če bo ozona zaradi kopičenja freonov v ozračju vse manj, bo ozonska luknja vse večja in težje obnovljiva.

Ozon kot varovalni ščit

  • ultravijolično sevanje
  • UV-A - Ultravijolično sevanje nizke moči in dolge valovne dolžine (320–400 nm). Večina ga doseže Zemljino površje. V večjih količinah povzroča poškodbe DNK in celic, zato je kancerogeno.
  • UV-B - Ultravijolično sevanje srednje moči in srednje valovne dolžine (280–320 nm). Zemljino površje ga doseže le del, saj ga vsrkava ozonska plast. Pomaga pri nastajanju vitamina D v človeškem telesu. V večjih količinah povzroča poškodbe DNK in celic, zato je kancerogeno.
  • UV-C - Ultravijolično sevanje visoke moči in kratke valovne dolžine (100–280 nm). Ne doseže Zemljinega površja, saj ga vsrkava kisik v ozračju. Ker močno poškoduje DNK, se je življenje lahko razširilo iz vode na kopno in tam razvilo šele takrat, ko je ozračje postalo zmožno zadržati to sevanje.
  • ozonska plast
  • O₂ → O₃
  • O₃ → O₂

Absorpcija UV-C in UV-B

  • molekula kisika
  • sevanje UV-C
  • molekula ozona
  • Molekula kisika razpade.
  • Iz atoma kisika in molekule kisika nastane molekula ozona.
  • sevanje UV-B
  • Molekula ozona razpade.
  • Iz atoma kisika in molekule ozona nastaneta molekuli kisika.

Tanjšanje ozonske plasti

Animacija

  • ozonska plast
  • 15–30 km
  • UV-A - Ultravijolično sevanje nizke moči in dolge valovne dolžine (320–400 nm). Večina ga doseže Zemljino površje. V večjih količinah povzroča poškodbe DNK in celic, zato je kancerogeno.
  • UV-B - Ultravijolično sevanje srednje moči in srednje valovne dolžine (280–320 nm). Zemljino površje ga doseže le del, saj ga vsrkava ozonska plast. Pomaga pri nastajanju vitamina D v človeškem telesu. V večjih količinah povzroča poškodbe DNK in celic, zato je kancerogeno.
  • UV-C - Ultravijolično sevanje visoke moči in kratke valovne dolžine (100–280 nm). Ne doseže Zemljinega površja, saj ga vsrkava kisik v ozračju. Ker močno poškoduje DNK, se je življenje lahko razširilo iz vode na kopno in tam razvilo šele takrat, ko je ozračje postalo zmožno zadržati to sevanje.
  • molekula kisika
  • sevanje UV-C
  • molekula ozona
  • Molekula kisika razpade.
  • Iz atoma kisika in molekule kisika nastane molekula ozona.
  • sevanje UV-B
  • Molekula ozona razpade.
  • Iz atoma kisika in molekule ozona nastaneta molekuli kisika.

Narration

Ozonska plast se razteza nad Zemljinim površjem na višini 15–30 km. Njena debelina niha.

Ozonska plast je planetov varovalni ščit, ki vsrkava škodljivo sončno ultravijolično sevanje (UV-C). To sevanje poškoduje povrhnjico oziroma kožo živih bitij, pa tudi njihovo DNK. Brez ozonske plasti ne bi bilo življenja na Zemlji. Procesa nastajanja in razpadanja ozona sta na splošno v naravnem dinamičnem ravnovesju.

Diatomske molekule kisika v ozračju pod vplivom močnega sevanja UV-C razpadajo. Posamezni atomi kisika se nato vežejo z molekulami kisika, tako da nastajajo triatomske molekule ozona. Ozon je nestabilen in razpada pod vplivom UV-sevanja.

Naravno ravnovesje že nekaj desetletij motijo človeške dejavnosti, predvsem industrijski procesi. V ozračje se izpušča škodljive snovi, kot so klor, fluor in brom, ki povzročajo tanjšanje ozonske plasti. Ozonska luknja ne pomeni, da je plast dejansko izginila, ampak da je precej tanjša.

Največja ozonska luknja je nad Antarktiko, kjer je ozonska plast debela samo za tretjino prvotne. Občutno tanjša je tudi nad severnim tečajem.

Povezani dodatki

Kroženje kisika

Kisik, za večino živih bitij nepogrešljiv plin, je na Zemlji prisoten v nenehnem kroženju.

Onesnaževanje zraka

Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja zraka: kmetijstvo, industrija, naselja.

Ozon (O₃)

Alotropska modofokacija kisika, sestavljena iz 3 atomov.

Kisik (O₂) (srednja raven)

Plin brez barve in vonja, brez katerega ne bi bilo življenja na Zemlji.

Čistilna naprava za odpadne vode

V čistilnih napravah se čistijo odpadne vode gospodinjstev in industrije.

Žveplov dioksid (SO₂)

Največji povzročitelj kisle deži. Vmesni izdelek pri izdelavi žveplene kisline.

Dušik (N₂)

Neaktiven plin, brez barve, vonja in okusa, sestavlja 78,1 % Zemljinega ozračja.

Dušikov monoksid (NO)

Je brezbarvni plin, težji od zraka, udeleži se pri izdelavi dušikove kisline.

Kisik (O₂)

Najbolj pogosti plin, nepogrešljiv za življenje na Zemlji.

Ogljikov monoksid (CO)

Brezbarven strupen plin, brez vonja, ki zahteva tudi človeška življenja zaradi okvar ogrevalnih naprav.

Okolju prijazni avtomobili

S kombiniranjem bencinskega in električnega pogona se zmanjša emisija škodljivih snovi.

Onesnaževanje prsti

Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja prsti: kmetijstvo, industrija, naselja, odpadki.

Onesnaževanje vode

Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja vode: industrija, kmetijstvo, naselja.

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Kako deluje hladilnik?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje hladilnika.

Onesnaževanje okolja

Onesnaževanje okolja je zmanjševanje kakovosti in naravnih samoobnovljivih zmogljivosti okolja zaradi človekovega delovanja.

Počasnik (tardigrad)

Počasniki so sposobni preživeti tudi v ekstremnih razmerah: med drugim tudi v vesolju.

Učinek tople grede

Učinek tople grede se zaradi človekovega delovanja stopnjuje in povzroča globalno segrevanje ozračja.

Added to your cart.