Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Oko

Oko

Eden najpomembnejših človeških organov. Nastanek električnih impulzov v čutilnih celicah očesa povzroči svetloba.

Biologija

Keywords

oko, Vizija, barvni vid, Dojemanje, light dojemanje, senzorična organ, jasna vizija, Vizija problem, svetloba, zenica, Šarenica (iris), beločnica, Objektiv, solzna žleza, sprednji očesni prekat, steklovino komora, vek, nevronske membrane, žilnica, macula lutea, skotom, ciliarnik, vidni živec, paličaste celice, stožčaste celice, lahkih odkrivanje, vidno polje, receptor, Barva, chiasm, refleks, refleksni svetlobni psi, človeški, anatomija, biologija

Povezani dodatki

Scenes

Nastanek slike v očesu

  • zenica - Zenica je odprtina v sredini šarenice, ki uravnava količino svetlobe, ki pada na mrežnico. Pri močni svetlobi se s pomočjo gladkih mišic šarenice zoži, pri šibki pa razširi. Zenični refleks je brezpogojni refleks, njegov center je v možganskem deblu. Nenormalno delovanje zeničnega refleksa torej kaže na poškodbe možganskega debla.
  • center za vid - Je v možganski skorji zatilnega režnja.
  • vidni živec - II. možganski živec. Živčne impulze, ki nastanejo v čutilnih celicah mrežnice, posreduje v možgane.
  • optična kiazma - Tu se delno združita levi in desni optični živec. Zaradi tega pride živčni impulz z notranje (nosne) strani vidnega polja obeh očes v nasprotno možgansko poloblo. Živčni impulzi iz zunanjega vidnega polja pa potujejo v možgansko poloblo na isti strani.
  • zunanje očesne mišice - Prečno progaste mišice, s katerimi zavestno premikamo očesna zrkla.
  • solzna žleza - Proizvaja solze, ki vlažijo oko in iz njega odstranjujejo nečistoče, njihov pomen je prav tako pomemben pri nekaterih čustvenih reakcijah.

Prerez očesa

  • šarenica - Šarenica (iris) je nadaljevanje žilnice. Njene gladke mišice prilagajajo zenico svetlobnim razmeram: pri močni svetlobi se zenica zoži, pri šibki pa razširi. Šarenica vsebuje barvila. Vsak posameznik ima nekoliko drugačno barvo oči.
  • zenica - Zenica je odprtina v sredini šarenice, ki uravnava količino svetlobe, ki pada na mrežnico. Pri močni svetlobi se s pomočjo gladkih mišic šarenice zoži, pri šibki pa razširi. Zenični refleks je brezpogojni refleks, njegov center je v možganskem deblu. Nenormalno delovanje zeničnega refleksa torej kaže na poškodbe možganskega debla.
  • leča - Prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere naloga je predvsem ostrenje slike opazovanega predmeta na mrežnici. Pri gledanju bližnjih predmetov je leča bolj ukrivljena (leča se odebeli), pri gledanju daljnih predmetov pa manj (leča se splošči). Pri človeku se s staranjem prožnost leče zmanjšuje, zato nastopijo težave pri gledanju na blizu, kar imenujemo starostna daljnovidnost. Pri ljudeh s sivo mreno postane leča motna, kar lahko pripelje do slepote.
  • lečno obešalo - Leča je s temi tankimi vlakni pritrjena na ciliarnik. Pri gledanju na blizu se ciliarne mišice skrčijo, napetost vlaken lečnega obešala se zmanjša, zato se leča odebeli. Pri gledanju na daleč je ciliarna mišica sproščena, tako da so vlakna lečnega obešala napeta, in leča se splošči.
  • ciliarnik - Ciliarnik je nadaljevanje žilnice. S pomočjo njegovih gladkih mišic se leča prilagaja razdalji opazovanega predmeta. Pri gledanju na blizu se ciliarna mišica skrči, napetost vlaken lečnega obešala se zmanjša, zato je leča bolj ukrivljena (izbočena). Pri gledanju na daleč je ciliarna mišica sproščena, tako da so vlakna lečnega obešala napeta, in leča se splošči (je manj ukrivljena). Ciliarne mišice tako pri gledanju na blizu opravljajo delo, zaradi česar se lahko utrudijo. Spočijemo jih tako, da med gledanjem na blizu občasno pogledamo v daljavo.
  • roženica - Roženica je nadaljevanje beločnice. To je prozoren sprednji del očesa. Svetloba, ki vpada v oko, ima največji lom na meji med zrakom in roženico.
  • sprednji očesni prekat - V njem je prekatna vodica. Če se v prekatu nakopiči prekatna vodica, očesni tlak naraste in nastane zelena mrena, ki lahko povzroči tudi slepoto, ker se zaradi povečanega tlaka lahko uniči mrežnica.
  • steklovina - Steklovina zapolnjuje prostor med očesno lečo in mrežnico. Je prozoren hidrogel. Skoznjo prehaja svetloba od leče do mrežnice.
  • rumena pega - Rumena pega je mesto najostrejšega vida na mrežnici. Na njej nastane obrnjena in pomanjšana slika opazovanega predmeta. V srednjem delu rumene pege so le čepnice, ob straneh pa narašča število paličnic.
  • slepa pega - Slepa pega je mesto, kjer vidni živec izstopa iz mrežnice. Tu ni nobenih na svetlobo občutljivih čutilnih celic. Možgani zapolnijo vrzel, ki zaradi tega nastane pri zaznavanju slike, zato se slepe pege sploh ne zavedamo.
  • beločnica - Čvrsta, odporna zunanja plast očesnega zrkla, ki se spredaj nadaljuje v roženico.
  • žilnica - Žilnica vsebuje krvne žile, ki oskrbujejo celice očesa s kisikom in odstranjujejo odpadne produkte. Na sprednjem delu očesa sta njeno nadaljevanje ciliarnik in šarenica.
  • mrežnica - Imenujemo jo tudi retina. Njene čutilne celice so čepnice in paličnice. Na mrežnici je mesto najostrejšega vida, to je rumena pega. Mesto, kjer vidni živec izstopa iz mrežnice, je slepa pega. Tam ni čepnic in paličnic.
  • vidni živec - II. možganski živec. Živčne impulze, ki nastanejo v čutilnih celicah mrežnice, posreduje v možgane.

Mrežnica

  • čepnica - Obstajajo trije tipi čepnic. Vsak tip je občutljiv za eno od treh barv svetlobe: rdečo, zeleno in modro. Imajo višji vzdražni prag kot paličnice, zato v mraku slabo vidimo barve. Na sredini rumene pege so samo čepnice, ob straneh narašča število paličnic.
  • paličnica - Paličnice ne zaznavajo barv, ker se odzivajo na svetlobo katere koli valovne dolžine. So občutljivejše od čepnic, reagirajo že na en foton. Zato so aktivne tudi ob mraku, ko čepnice niso vzdražene. Na sredini rumene pege ni paličnic, njihovo število je večje ob straneh.
  • bipolarna celica - Bipolarne celice posredujejo živčne impulze čutilnih celic ganglijskim celicam.
  • ganglijska celica - Vzburijo jo bipolarne celice, njen akson je del vidnega živca.

Čutilne celice

  • na zeleno svetlobo občutljiva čepnica - Obstajajo trije tipi čepkov. Vsak tip je občutljiv za eno od treh barv svetlobe: rdečo, zeleno in modro. Imajo višji vzdražni prag kot paličice, zato v mraku slabo vidimo barve. Na sredini rumene pege so samo čepki, ob straneh narašča število paličic.
  • paličnica - Paličnice ne zaznavajo barv, ker se odzivajo na svetlobo katere koli valovne dolžine. So občutljivejše od čepnic, reagirajo že na en foton. Zato so aktivne tudi ob mraku, ko čepnice niso vzdražene. Na sredini rumene pege ni paličnic, njihovo število je večje ob straneh.
  • membranasta ploščica - Na membranastih ploščicah je veliko rodopsina. Rodopsin je sestavljen iz beljakovine opsin in oblike vitamina A, imenovane retinal. Retinal pod vplivom fotona doživi preobrazbo cis-trans, ki v celici sproži prenos impulza. Celica se hiperpolazira, zaradi česar se začasno zmanjša sproščanje glutamata, ki je živčni prenašalec.
  • zavihek - Na zavihkih je velika količina jodopsina, ki je podoben rodopsinu v paličnicah: od njega se razlikuje v beljakovinskem delu, zaradi česar so njegove variante občutljive na svetlobo različne valovne dolžine (zeleno, rdečo, modro). V vsaki od treh tipov čepnic je ena od treh vrst jodopsina. Rodopsin vsebuje retinal, ki je ena od oblik vitamina A. Retinal pod vplivom fotona doživi preobrazbo cis-trans, ki v celici sproži prenos impulza. Celica se hiperpolazira, zato se začasno zmanjša sproščanje glutamata, ki je živčni prenašalec.
  • mitohondrij - Odgovoren je za energetsko oskrbo celic in nastajanje ATP-ja.
  • celično jedro - Vsebuje dedni material (DNK), ki nadzoruje metabolizem.
  • sinaptični mešički - Vsebujejo glutamat, ki je živčni prenašalec (nevrotransmiter). V temi se glutamat neprestano sprošča. Pod vplivom svetlobe se membrana čutilnih celic hiperpolarizira, zato se sproščanje glutamata iz njih prekine. Zaradi pomanjkanja glutamata se bipolarna celica vzburi in nastane živčni impulz, ki se prenese naprej na ganglijsko celico.

Animacija

  • center za vid - Je v možganski skorji zatilnega režnja.
  • vidni živec - II. možganski živec. Živčne impulze, ki nastanejo v čutilnih celicah mrežnice, posreduje v možgane.
  • optična kiazma - Tu se delno združita levi in desni optični živec. Zaradi tega pride živčni impulz z notranje (nosne) strani vidnega polja obeh očes v nasprotno možgansko poloblo. Živčni impulzi iz zunanjega vidnega polja pa potujejo v možgansko poloblo na isti strani.
  • zunanje očesne mišice - Prečno progaste mišice, s katerimi zavestno premikamo očesna zrkla.
  • šarenica - Šarenica (iris) je nadaljevanje žilnice. Njene gladke mišice prilagajajo zenico svetlobnim razmeram: pri močni svetlobi se zenica zoži, pri šibki pa razširi. Šarenica vsebuje barvila. Vsak posameznik ima nekoliko drugačno barvo oči.
  • zenica - Zenica je odprtina v sredini šarenice, ki uravnava količino svetlobe, ki pada na mrežnico. Pri močni svetlobi se s pomočjo gladkih mišic šarenice zoži, pri šibki pa razširi. Zenični refleks je brezpogojni refleks, njegov center je v možganskem deblu. Nenormalno delovanje zeničnega refleksa torej kaže na poškodbe možganskega debla.
  • leča - Prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere naloga je predvsem ostrenje slike opazovanega predmeta na mrežnici. Pri gledanju bližnjih predmetov je leča bolj ukrivljena (leča se odebeli), pri gledanju daljnih predmetov pa manj (leča se splošči). Pri človeku se s staranjem prožnost leče zmanjšuje, zato nastopijo težave pri gledanju na blizu, kar imenujemo starostna daljnovidnost. Pri ljudeh s sivo mreno postane leča motna, kar lahko pripelje do slepote.
  • lečno obešalo - Leča je s temi tankimi vlakni pritrjena na ciliarnik. Pri gledanju na blizu se ciliarne mišice skrčijo, napetost vlaken lečnega obešala se zmanjša, zato se leča odebeli. Pri gledanju na daleč je ciliarna mišica sproščena, tako da so vlakna lečnega obešala napeta, in leča se splošči.
  • ciliarnik - Ciliarnik je nadaljevanje žilnice. S pomočjo njegovih gladkih mišic se leča prilagaja razdalji opazovanega predmeta. Pri gledanju na blizu se ciliarna mišica skrči, napetost vlaken lečnega obešala se zmanjša, zato je leča bolj ukrivljena (izbočena). Pri gledanju na daleč je ciliarna mišica sproščena, tako da so vlakna lečnega obešala napeta, in leča se splošči (je manj ukrivljena). Ciliarne mišice tako pri gledanju na blizu opravljajo delo, zaradi česar se lahko utrudijo. Spočijemo jih tako, da med gledanjem na blizu občasno pogledamo v daljavo.
  • roženica - Roženica je nadaljevanje beločnice. To je prozoren sprednji del očesa. Svetloba, ki vpada v oko, ima največji lom na meji med zrakom in roženico.
  • sprednji očesni prekat - V njem je prekatna vodica. Če se v prekatu nakopiči prekatna vodica, očesni tlak naraste in nastane zelena mrena, ki lahko povzroči tudi slepoto, ker se zaradi povečanega tlaka lahko uniči mrežnica.
  • steklovina - Steklovina zapolnjuje prostor med očesno lečo in mrežnico. Je prozoren hidrogel. Skoznjo prehaja svetloba od leče do mrežnice.
  • rumena pega - Rumena pega je mesto najostrejšega vida na mrežnici. Na njej nastane obrnjena in pomanjšana slika opazovanega predmeta. V srednjem delu rumene pege so le čepnice, ob straneh pa narašča število paličnic.
  • slepa pega - Slepa pega je mesto, kjer vidni živec izstopa iz mrežnice. Tu ni nobenih na svetlobo občutljivih čutilnih celic. Možgani zapolnijo vrzel, ki zaradi tega nastane pri zaznavanju slike, zato se slepe pege sploh ne zavedamo.
  • beločnica - Čvrsta, odporna zunanja plast očesnega zrkla, ki se spredaj nadaljuje v roženico.
  • žilnica - Žilnica vsebuje krvne žile, ki oskrbujejo celice očesa s kisikom in odstranjujejo odpadne produkte. Na sprednjem delu očesa sta njeno nadaljevanje ciliarnik in šarenica.
  • mrežnica - Imenujemo jo tudi retina. Njene čutilne celice so čepnice in paličnice. Na mrežnici je mesto najostrejšega vida, to je rumena pega. Mesto, kjer vidni živec izstopa iz mrežnice, je slepa pega. Tam ni čepnic in paličnic.
  • vidni živec - II. možganski živec. Živčne impulze, ki nastanejo v čutilnih celicah mrežnice, posreduje v možgane.
  • čepnica - Obstajajo trije tipi čepnic. Vsak tip je občutljiv za eno od treh barv svetlobe: rdečo, zeleno in modro. Imajo višji vzdražni prag kot paličnice, zato v mraku slabo vidimo barve. Na sredini rumene pege so samo čepnice, ob straneh narašča število paličnic.
  • paličnica - Paličnice ne zaznavajo barv, ker se odzivajo na svetlobo katere koli valovne dolžine. So občutljivejše od čepnic, reagirajo že na en foton. Zato so aktivne tudi ob mraku, ko čepnice niso vzdražene. Na sredini rumene pege ni paličnic, njihovo število je večje ob straneh.
  • bipolarna celica - Bipolarne celice posredujejo živčne impulze čutilnih celic ganglijskim celicam.
  • ganglijska celica - Vzburijo jo bipolarne celice, njen akson je del vidnega živca.
  • na zeleno svetlobo občutljiva čepnica - Obstajajo trije tipi čepkov. Vsak tip je občutljiv za eno od treh barv svetlobe: rdečo, zeleno in modro. Imajo višji vzdražni prag kot paličice, zato v mraku slabo vidimo barve. Na sredini rumene pege so samo čepki, ob straneh narašča število paličic.
  • paličnica - Paličnice ne zaznavajo barv, ker se odzivajo na svetlobo katere koli valovne dolžine. So občutljivejše od čepnic, reagirajo že na en foton. Zato so aktivne tudi ob mraku, ko čepnice niso vzdražene. Na sredini rumene pege ni paličnic, njihovo število je večje ob straneh.
  • sinaptični mešički - Vsebujejo glutamat, ki je živčni prenašalec (nevrotransmiter). V temi se glutamat neprestano sprošča. Pod vplivom svetlobe se membrana čutilnih celic hiperpolarizira, zato se sproščanje glutamata iz njih prekine. Zaradi pomanjkanja glutamata se bipolarna celica vzburi in nastane živčni impulz, ki se prenese naprej na ganglijsko celico.

Oči

  • veka - Kožna guba, ki je na notranji strani prekrita s sluznico. Zrklo ščiti pred mehanskimi poškodbami, mrazom in izsušitvijo.

Narration

Vidna svetloba valovnih dolžin od približno 380 do 800 nm je del elektromagnetnega spektra, ki ga zaznava človeško oko. Svetlobo valovne dolžine 380 nm vidimo kot vijoličasto, svetlobo valovne dolžine 800 nm pa kot rdečo. Svetloba, ki vpade v oko, povzroči nastanek živčnih impulzov, ki po vidnem oziroma II. možganskem živcu potujejo v možgane. Levi in desni vidni živec se delno križata v optični kiazmi, zato iz notranjega vidnega polja obeh očes impulz potuje v nasprotno možgansko poloblo, iz zunanjega vidnega polja pa v možgansko poloblo na isti strani. Iz vsakega očesa izstopa vidni živec, ki je del optične poti, po kateri se živčni impulzi prenesejo v center za vid v zatilnem režnju možganov, kjer se slike zavemo. Torej gledamo z očmi, vidimo pa z možgani.

Velikost zenice se spreminja glede na jakost svetlobe, ki vpada v oko. Pri močni svetlobi se zenica s pomočjo gladkih mišic šarenice zoži, pri šibki pa razširi. Oženje in širjenje zenice nadzoruje zenični refleks, ki je brezpogojni refleks. Njegov center je v možganskem deblu. Nenormalno delovanje zeničnega refleksa torej kaže na poškodbe možganskega debla. Očesni zrkli premikamo zavestno s krčenjem prečno progastih zunanjih očesnih mišic.

Največji del očesa zapolnjuje steklovina, oko pa obdajajo tri očesne ovojnice. Beločnica je zunanja zaščitna vezivna plast, ki se na sprednji strani očesa nadaljuje v prozorno roženico. Svetloba, ki vpada v oko, se najbolj lomi prav na meji med zrakom in roženico. Srednja plast je žilnica. V njej so žile, ki oskrbujejo oko s kisikom in odnašajo odpadne produkte. Na sprednji strani očesa sta šarenica in ciliarnik. Zaradi različnih barvil v šarenici ima vsak posameznik nekoliko drugačno barvo oči, gladke mišice v njej pa spreminjajo velikost zenice.

Gladke mišice ciliarnika spreminjajo debelino in s tem ukrivljenost leče in jo tako prilagajajo razdalji opazovanega predmeta. Leča je na ciliarnik pritrjena z lečnim obešalom. Ciliarnik izloča tudi prekatno vodico, ki zapolnjuje sprednji očesni prekat. Če se v prekatu nakopiči preveč prekatne vodice, naraste očesni tlak, ta pa povzroči nastanek zelene mrene, ki lahko vodi v slepoto.

Najbolj notranja plast očesa je mrežnica. Na njej nastane obrnjena in pomanjšana slika predmeta. Mrežnica vsebuje na svetlobo občutljive čutilne celice, čepnice in paličnice. Del mrežnice, kjer je gostota čepnic največja in kjer nastane slika, je rumena pega. To je mesto najostrejšega vida. Mesto, kjer vidni živec izstopa iz mrežnice, je slepa pega. Tu ni nobenih na svetlobo občutljivih čutnic. Živčne impulze, ki nastanejo v čutilnih celicah mrežnice, posreduje v možgane vidni živec.

V mrežnici sta dva tipa čutilnih celic: paličnice in čepnice. V njih nastali živčni impulzi potujejo v bipolarne celice in od tam v ganglijske celice, katerih aksoni sestavljajo vidni živec.

Paličnice vsebujejo na svetlobo občutljivo barvilo rodopsin, ki je sestavljeno iz beljakovine opsin in oblike vitamina A, imenovane retinal. Rodopsin se odziva na svetlobo katere koli valovne dolžine, zato paličnice ne omogočajo zaznavanja barv. Imajo nizek vzdražni prag, odzovejo se že na en sam foton, zato so aktivne tudi ob šibki svetlobi.

Obstajajo trije tipi čepnic, od katerih je vsak občutljiv na eno od barv svetlobe: rdečo, zeleno ali modro. Vsebujejo barvilo jodopsin, ki se od rodopsina razlikuje v beljakovinskem delu. Imajo višji vzdražni prag kot paličnice, zato ob šibki svetlobi niso dejavni. Zaradi tega vidimo ob šibki svetlobi predmete v sivih odtenkih.

Šibke zvezde lahko najbolje vidimo, če uporabimo stranski vid, saj pri tem njihova slika ne pade na rumeno pego, ampak na dele mrežnice okrog nje, kjer je več paličnic. Če kateri tip čepnic manjka ali ne deluje pravilno, govorimo o delni barvni slepoti, pri čemer je po navadi okvarjen sistem za zaznavanje zelene ali rdeče barve. Popolnoma barvno slepi ljudje ne vidijo nobene barve, saj imajo okvarjene vse tri tipe čepnic.

Kadar smo v temi, čepnice in paličnice neprestano sproščajo glutamat. To je živčni prenašalec, ki zavira delovanje bipolarnih celic. Pod vplivom svetlobe se membrana čutilnih celic hiperpolarizira, zato se sproščanje glutamata iz njih prekine. Zaradi pomanjkanja glutamata se bipolarna celica vzburi in nastane živčni impulz, ki se prenese naprej na ganglijsko celico.

Povezani dodatki

Korekcija vida

Kratkovidnost in daljnovidnost se korigirata s konveksno in konkavno lečo.

Nastanek slike v očesu

Pri gledanju na daleč in blizu se spreminjata debelina in ukrivljenost očesne leče, kar zagotavlja oster vid tako na blizu kot na daleč.

Človeško telo (moški)

Animacija prikazuje glavne organske sisteme pri človeku.

Čutila

Čutila so organi, ki zaznavajo dražljaje okolja oz. telesa in jih prenašajo v možgane kot živčne signale.

Barvna slepota

Nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami imenujemo barvna slepota.

Kako deluje digitalni fotoaparat?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje digitalnega fotoaparata.

Nos, vohalni organ

Ko vohalne čutnice zaznajo vonj, proizvajajo električne signale.

Občutek za ravnotežje

Položaj in gibanje glave zaznavamo z notranjim ušesom.

Optični teleskopi

Animacija prikazuje najpomembnejše optične in radijske teleskope, ki jih uporabljajo v astronomiji.

The Human Body - for Kids

This scene summarizes the main organs of the human body.

Uho, zaznavanje zvoka

Naš slušni organ valovanje zraka pretvori v živčne impulze, ki jih obdelajo možgani.

Vnetje srednjega ušesa

Animacija prikazuje možne posledice in zdravljenje gnojnega vnetja srednjega ušesa.

Zaznavanje okusa

Okušalni receptorji pretvarjajo kemične dražljaje v električne.

Odboj in lom svetlobe

Na meji med snovema z različnima lomnima količnikoma se svetlobni žarek lomi oziroma odbije.

Raznolikost čutil za zaznavanje svetlobe

Med evolucijo so se različne vrste čutil za vid razvile večkrat in neodvisno drug od drugega.

Optični pripomočki

V uporabi je veliko optičnih pripomočkov, od mikroskopa do teleskopa.

Added to your cart.