Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Odprava New Horizons

Odprava New Horizons

Vesoljska sonda odprave New Horizons je bila izstreljena leta 2006. Proučevala bo Plutona in Kuiperjev pas.

Geografija

Keywords

Nova obzorja, Kuiper Belt, Pluton, pritlikavi planet, Haron, lune Plutona, sonda prostor, gravitacija pomaga manever, Vesolje, gravitacija, Osončje, vesoljske raziskave, astronomija, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Osončje

Pluton je bil do leta 2006 najmanjši planet v Osončju. Njegov premer je manjši od premera Lune (2372 km). Po novem se uvršča med pritlikave planete.

Je 39,5-krat dlje od Sonca kot Zemlja.

Njegov največji naravni satelit je Haron. V primerjavi s Plutonom je precej velik (premer: 1208 km). Razmerje njunih velikosti je 2 proti 1, zato je sistem Pluton-Haron veljal za dvojni planet.

Razmerje njunih mas je 8 proti 1 in skupno masno središče je izven Plutona, zato krožita drug okoli drugega.

Povprečna gostota Plutona je 1,87 g/cm³. Sestavljen je iz snovi, stisnjene pri velikih temperaturah. Njegova površina je večinoma sestavljena iz zmrznjenih dušika in metana, ki se čez dan stalita in tvorita redko atmosfero.

Povprečna temperatura: -230 °C
Obhodni čas: okoli 248 Zemeljskih let
Vrtilni čas: 6,39 dneva
Ima 5 znanih lun.

Definicija:

Pritlikavi planet: Nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in je dovolj masivno, da je okroglo, ni pa počistilo svoje soseščine. Velikosti pritlikavih planetov so nekje med velikostmi asteroidov in navadnih planetov. Transneptunski pritlikavi planeti se imenujejo plutoidi.

Plutonova orbita

  • Pluton
  • Sonce
  • povprečna razdalja od Sonca: 5.900.000.000 km
  • obhodni čas: 248 let
  • Plutonova orbita - Plutonova orbita je precej nagnjena glede na ekliptiko (več kot 17°), kar je največ v Osončju.
  • Kuiperjev pas

Podatki:

Premer: 2372 km ( 0,19 Zemljinega)

Masa: 1,305·10²² kg (0,0021 Zemljine)

Povprečna gostota: 1,86 g/cm³

Gravitacija na površju: 0,063 g

Število lun: 5

Povprečna oddaljenost od Sonca:
5.906.376.272 km = 39,5 AE =
5,5 svetlobnih ur

Dolžina orbite: 36.530.000.000 km =
244.18 AE

Izsrednost orbite: 0,24880766

Obhodna doba: okoli 248 let

Plutonove lune

  • Pluton
  • Haron
  • Stiks
  • Niks
  • Kerber
  • Hidra

Podatki:

Haron

Povprečna oddaljenost od Plutona: 19.600 km
Obhodni čas: 6,387 dneva
Premer: 1208 km

Stiks

Povprečna oddaljenost od Plutona: 42.400 km
Obhodni čas: 20,2 dneva
Dimenzije: 7 x 5 km

Niks

Povprečna oddaljenost od Plutona: 48.700 km
Obhodni čas: 24,9 dneva
Dimenzije: 42 x 36 km

Kerber

Povprečna oddaljenost od Plutona: 57.750 km
Obhodni čas: 32,2 dneva
Dimenzije: 12 x 4,5 km

Hidra

Povprečna oddaljenost od Plutona: 64.750 km
Obhodni čas: 38,2 dneva
Dimenzije: 55 x 40 km

Pluton (pritlikavi planet)

  • Mapirano območje

Velikosti

  • Pluton
  • Haron
  • Stiks
  • Niks
  • Kerber
  • Hidra

Zemlja
Premer: 12.756 km
Masa: 5,974 x 10²⁴ kg

Pluton
Premer: 2370 km
Masa: 1,305 x 10²² kg

Haron
Premer: 1208 km
Masa: 1,59 x 10²¹ kg

Stiks
Dimenzije: 7 x 5 km

Niks
Dimenzije: 42 x 36 km

Kerber
Dimenzije: 12 x 4.5 km

Hidra
Dimenzije: 55 x 40 km

Izstrelitveno vozilo

  • prva stopnja potisnika
  • glavni motor RD-180 - Zmore 382 ton potiska za izstrelitev.
  • trdogorivni potisnik - Na raketi jih je 5.
  • druga stopnja potisnika (Centaur)
  • motor RL-10A - V fazi Centaur je bila vžgan dvakrat in je raketi pomagal ubežati Zemljini gravitaciji.
  • zaščita nosilne rakete - Vesoljsko sondo ščiti pred tlakom in vročino med izstrelitvijo.
  • tretja stopnja potisnika
  • motor Star 48 B - Uporabil se je v tretji stopnji potisnika in je pomagal usmeriti sondo na pot proti Jupitru.
  • vesoljska sonda - Majhna vesoljska sonda, po velikosti primerljiva s klavirjem. Njena masa ob izstrelitvi je bila okoli 530 kg. Na krovu ima 7 znanstvenih naprav.

Faze izstrelitve

00:00:00 Vžig rakete Atlas V in izstrelitev

00:01:47 Odklop trdogorivnih potisnikov (5)

00:03:23 Odklop zaščite nosilne rakete

0:04:33 Izraba glavnega motorja in ločitev

0:04:43 Vžig stopnje Centaur

00:41:59 Izraba Centaura in ločitev

00:42:37 Vžig motorja Star 48B

00:47:32 Ločitev mtoroja Star 48B

Vesoljska sonda New Horizons

  • LORRI - Visokoločljiv teleskopski fotoaparat s primarnim zrcalom premera 20,8 cm. Fotografira lahko z velike razdalje (Long Range Reconnaissance Imager).
  • Ralph - Barvna kamera in infrardeči spektromenter; njuna naloga je proučiti geomorfologijo, sestavo in temperaturo površja.
  • REX - Meri atmosferski tlak, temperaturo in gostoto (Radio Science EXperiment).
  • SWAP - Spektrometer za sončni veter in plazmo; opazuje sončni veter na Plutonu (Solar Wind Around Pluto).
  • PEPSSI - Spektrometer, ki je dovolj občutljiv, da zazna celo sledi uhajajočega atmoserskega plina (Pluto Energetic Particle Spectrometer Science Investigation).
  • SDC - To napravo so zgradili in vodili študenti. Meri količino in porazdelitev prahu v Osončju (Student Dust Counter).
  • RTG - Radioizotopski termoelektrični generator, ki napaja sondo.

Vesoljska sonda New Horizons je bila izstreljena 19. januarja 2006. Njena naloga je proučiti sistem Pluton-Haron, druge 4 Plutonove lune ter objekte Kuiperjevega pasu. Sonda je potovala devet let in po 5 milijardah km dosegla Pluton.

Sonda New Horizons ima 7 znanstvenih naprav, ki se uporabljajo za fotografiranje in proučevanje površine in atmosfere Plutona, poleg tega pa tudi napravo, ki so naredili študenti. Njena naloga je izmeriti in mapirati količino in porazdelitev prahu v Osončju med letoma 2012 in 2015.

Pot vesoljske sonde

New Horizons je prva vesoljska sonda, ki je obiskala Pluton, pa tudi prva odprava k dvojnemu sistemu in ledenemu pritlikavemu planetu.

V manj kot letu dni po izstrelitvi je sonda dosegla Jupiter, kjer je izkoristila gravitacijsko fračo. Z njo je povečala svojo hitrost in spremenila pot, pri čemer je uporabila orbitalno energijo planeta. Ko se je sonda približala planetu in letela z njegovim gibanjem, je gravitacijski privlak na sondo povečal njeno gibalno količino in s tem njeno hitrost.

Jupitrov gravitacijski sunek je hitrost sonde povečal za 14000 km/h. Jupiter je pri tem izgubil 1/10²⁵ svoje energije.

Sonda je po pospeševanju nadaljevala svojo pot proti Plutonu in planet preletela 14. julija 2015.

Odkar se je približala Plutonu, nadaljuje svojo pot h Kupierjevemu pasu. Zdaj je namenjena k značilnemu telesu tega pasu, 2014 MU₆₉, s premerom 45 km. Dosegla ga bo 31. decembra 2019. Raziskava tega telesa nam bo pomagala izvedeti več o začetkih Osončja.

Rezultati

  • Haron
  • Haronovo površje
  • Pluton
  • Pluton: gore in ravnine
  • Plutonova modra atmosfera
  • Pluton: vsebnost metanovega ledu
  • Pluton: gore Tartarus Dorsa
  • Plutonovo površje
  • Pluton: Tombaugh Regio
  • Pluton: raznolika površina

Pluton

Površje:
- Visokoločljive fotografije Plutonovega površja
- Natančen premer Plutona
- Gore, visoke približno 3 km, sestavljene iz vodnega ledu
- Konvekcijski tokovi v ledenem pokrivalu
- Aktivni dušikovi ledeniki
- Led ogljikovega monoksida, velike količine metanovega ledu
- Rjavkasto rdečo barvo povzročajo tolini (snov, ki nastane iz metana in etana ob učinkih ultravijoličnega sevanja)
- Sledi geološke dejavnosti

Atmosfera:

- Plutonova današnja atmosfera je podobna zgodnji Zemljini atmosferi
- Zelo nizek tlak na površju (za polovico Zemljinega)
- Za Plutonom na razdalji 70-110 tisoč kilometrov je najti ionizirane pline, ki izhajajo iz Plutonove atmosfere in jih je odpihnil sončni veter.

Haron

Površje:
- raznoliko površje, na primer 1000 km dolge gorske verige, 8 km globoke soteske
- tholini na severnem tečaju lune

Animacija

  • Sonce
  • Merkur
  • Venera
  • Zemlja
  • Mars
  • Jupiter
  • Saturn
  • Uran
  • Neptun
  • Pluton
  • Kuiperjev pas
  • Osončje
  • Pluton
  • Haron
  • Stiks
  • Niks
  • Kerber
  • Hidra
  • Mapirano območje
  • prva stopnja potisnika
  • glavni motor RD-180 - Zmore 382 ton potiska za izstrelitev.
  • trdogorivni potisnik - Na raketi jih je 5.
  • druga stopnja potisnika (Centaur)
  • motor RL-10A - V fazi Centaur je bila vžgan dvakrat in je raketi pomagal ubežati Zemljini gravitaciji.
  • zaščita nosilne rakete - Vesoljsko sondo ščiti pred tlakom in vročino med izstrelitvijo.
  • tretja stopnja potisnika
  • motor Star 48 B - Uporabil se je v tretji stopnji potisnika in je pomagal usmeriti sondo na pot proti Jupitru.
  • vesoljska sonda - Majhna vesoljska sonda, po velikosti primerljiva s klavirjem. Njena masa ob izstrelitvi je bila okoli 530 kg. Na krovu ima 7 znanstvenih naprav.
  • LORRI - Visokoločljiv teleskopski fotoaparat s primarnim zrcalom premera 20,8 cm. Fotografira lahko z velike razdalje (Long Range Reconnaissance Imager).
  • Ralph - Barvna kamera in infrardeči spektromenter; njuna naloga je proučiti geomorfologijo, sestavo in temperaturo površja.
  • REX - Meri atmosferski tlak, temperaturo in gostoto (Radio Science EXperiment).
  • SWAP - Spektrometer za sončni veter in plazmo; opazuje sončni veter na Plutonu (Solar Wind Around Pluto).
  • PEPSSI - Spektrometer, ki je dovolj občutljiv, da zazna celo sledi uhajajočega atmoserskega plina (Pluto Energetic Particle Spectrometer Science Investigation).
  • SDC - To napravo so zgradili in vodili študenti. Meri količino in porazdelitev prahu v Osončju (Student Dust Counter).
  • RTG - Radioizotopski termoelektrični generator, ki napaja sondo.

Narration

Pluton je bil do leta 2006 najmanjši planet v Osončju, po novem pa se uvršča med pritlikave planete. Je 39,5-krat dlje od Sonca kot Zemlja.

Pluton je največji pritlikavi planet, njegov premer pa je manjši od premera Lune. Sestavljen je iz snovi, stisnjene pri velikih temperaturah. Njegova površina je večinoma sestavljena iz zmrznjenih dušika in metana, ki se čez dan stalita in tvorita redko atmosfero.

Njegov največji naravni satelit je Haron. Desetletja smo bili prepričani, da je to Plutonova edina luna, a od leta 2005 so astronomi odkrili še štiri. To so, od največje do najmanjše, Hidra, Niks, Kerber in Stiks.

Premer Plutona je 2372 km, kar je 19% Zemljinega. Haron je precej velik v primerjavi s Plutonom, zato je sistem Pluton-Haron nekoč veljal za dvojni sistem. Premer drugih lun ne doseže 60 km.

Cilj vesoljske sonde New Horizons so Pluton in njegove lune, pa tudi raziskovanje teles Kuiperjevega pasu. Na krovu ima sedem znanstvenih naprav, ki se uporabljajo za snemanje fotografij ter raziskovanje površine in atmosfere Plutona. Prvič ima vesoljska sonda tudi napravo, ki so jo izdelali študenti. Ta je mapirala količino in porazdelitev prahu v Osončju med letoma 2012 in 2015.

Vesoljska sonda New Horizons je bila izstreljena 19. januarja 2006. Sonda je potovala devet let in po 5 milijardah km dosegla Pluton. To je prva vesoljska sonda, ki je obiskala Pluton, pa tudi prva odprava k dvojnemu sistemu in ledenemu pritlikavemu planetu.

V manj kot letu dni po izstrelitvi je sonda dosegla Jupiter, kjer je izkoristila gravitacijsko fračo. Z njo je povečala svojo hitrost in spremenila pot, pri čemer je uporabila orbitalno energijo planeta. Ko se je sonda približala planetu in letela z njegovim gibanjem, je gravitacijski privlak na sondo povečal njeno gibalno količino in s tem njeno hitrost. Jupitrov gravitacijski sunek je hitrost sonde povečal za 14000 km/h. Jupiter je pri tem izgubil 1/10²⁵ svoje energije.

Sonda je po pospeševanju nadaljevala svojo pot proti Plutonu in planet preletela 14. julija 2015. Odkar se je približala Plutonu, nadaljuje svojo pot h Kupierjevemu pasu. Zdaj je namenjena k značilnemu telesu tega pasu, 2014 MU₆₉, s premerom 45 km. Dosegla ga bo 31. decembra 2019.

Odprava New Horizons nam je pomagala zbrati podatke o Plutonu: natančen premer je večji, kot smo mislili prej. Površje Plutona je rjavkasto rdeče in veliko bolj raznoliko in kompleksno, kot smo mislili, medtem ko je zračni tlak na površju manjši od pričakovanega. Poleg tega atmosfero postopno odpihuje sončni veter, prav kot se je dogajalo v zgodnjem razvoju Zemlje. Tudi Haron ima raznoliko površje z rjavkasto rdečim severnim tečajem.

Povezani dodatki

Cerera in Vesta

Preučevanje Cerere in Veste nam pomaga spoznavati zgodnje obdobje Osončja in nastanek kamnitih planetov.

Vesoljski sondi Voyager

Vesoljski sondi Voyager sta prva umetna objekta, ki sta zapustila Osončje. Zbirata podatke o vesolju in nosita sporočilo z Zemlje.

Vesoljski teleskop Hubble

Na delovanje vesoljskega teleskopa Hubble atmosferski vplivi ne učinkujejo.

Vesoljski teleskop Kepler

Z vesoljskim teleskopom Kepler NASA išče Zemlji podobne planete zunaj našega Osončja.

Sistem Pluton-Haron

Največja Plutonova luna je Haron.

Fuzijski reaktor

Fuzija atomskega jedra je okolju prijazen in praktično neomejen vir energije.

Gagarinov polet v vesolje (1961)

Jurij Gagarin je kot prvi človek v vesolje poletel 12. aprila 1961 iz sovjetskega Bajkonurja z vesoljsko ladjo Vostok 1.

Jupiter

Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.

Keplerjevi zakoni gibanja planetov

Johannes Kepler je opredelil tri pomembne zakone, ki opisujejo gibanje planetov.

Mars

Na rdečem planetu iščejo sledi vode in življenja.

Mednarodna vesoljska postaja

Vesoljska postaja, ki je bila zgrajena s sodelovanjem 16 držav, zagotavlja stalno prisotnost človeka v vesolju.

Merkur

Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Neptun

Neptun je zunanji, od Sonca najbolj oddaljeni planet in najmanjši od plinastih orjakov.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Raketoplan

Raketoplani so bila Nasina vesoljska plovila s posadko z možnostjo večkratne uporabe.

Raziskovanje Marsa

Zgradbo Marsa in možne sledi življenja na njem raziskujejo z vesoljskimi sondami in robotskimi vozili.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Saturn

Saturn je drugi največji planet v Osončju, prepoznaven po svojih značilnih obročih.

Sputnik 1 (1957)

Sovjetski umetni satelit je bilo prvo vesoljsko plovilo, ki so ga z Zemlje poslali v vesolje (oktobra 1957).

The Cassini-Huygens Mission (1997-2017)

The Cassini spacecraft was exploring Saturn and its moons for nearly 20 years.

Uran

Uran je sedmi planet od Sonca, zunanji planet in plinasti orjak.

Venera

Venera je drugi planet od Sonca in drugo najsvetlejše telo na nočnem nebu (za Zemljino Luno).

Vrste umetnih satelitov

Umetne satelite, ki krožijo okoli Zemlje, uporabljamo v civilne in vojaške namene.

Zanimivosti iz geografije - astronomija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja astronomije.

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Znani astronomi in fiziki

Animacija predstavlja delo astronomov in fizikov, ki so temeljito spremenili naše predstave o vesolju.

Added to your cart.