Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Od kamene do železne dobe

Od kamene do železne dobe

Animacija prikazuje razvoj sekire skozi arheološka obdobja.

Zgodovina

Keywords

ax, ročno ax, Palaeolithic, Neolitika, Bakrena doba, Bronze Age, Iron Age, baker, Ötzi, v prazgodovini, kamena doba, Orodje, arrowhead, glava sekire, hoe, zapestnica, strgalo, konica kopja, tul za puščice, arrow, pickaxe, posoda, nakit, Meč, Izdelava orodij, orožje, Način življenja, Zgodovina

Povezani dodatki

Scenes

Razvoj sekire

  • starejša kamena doba (paleolitik) - Starejša kamena doba (paleolitik), arheološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,4 milijona let in končalo okrog 10 000 let pr. n. št.
  • srednja kamena doba (mezolitik) - Srednja kamena doba (mezolitik), arheološko obdobje med približno 10 000 in 6000 tisoč leti pr. n. št.
  • mlajša kamena doba (neolitik) - Mlajša kamena doba (neolitik), arheološko obdobje med približno 6000 in 5000 leti pr. n. št.
  • bakrena doba - Obdobje, znano tudi kot bakrena doba ali eneolitik. Trajalo je približno od 5000 do 3300 let pr. n. št.
  • bronasta doba - Arheološko obdobje med približno 3300 in 1000 leti pr. n. št.
  • železna doba - Arheološko obdobje, ki se je začelo približno 1000 let pr. n. št.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • strgalo - Klesano kamnito orodje za čiščenje živalskih kož.
  • konica puščice - Krušene puščične osti so pritrdili na puščico z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • igla - Bile so izdelane iz kosti, z njimi so šivali obleke in luknjali usnje.
  • glava sekire - Izdelali so ga s krušenjem kosov večjega kamna in potem zgladili robove.
  • vrvica - Vrv iz rastlinskih vlaken ali živalskih kit. Z njo so pritrdili glavo sekire na ročaj.
  • toporišče - Izdelovali so jih iz lesa. Glavo sekire so na ročaj pritrdili s strani ali z vrha tako, da so ročaj razcepili na dva dela in jo vtaknili mednju.
  • glava sekire
  • kamnita sekira
  • konica puščice - Klesane kamnite puščične osti so pritrdili na puščice z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • nož - Klesani kamniti noži s tankimi in ostrimi rezili. Uporabljali so jih za rezanje mesa, usnja in lesa.
  • vrvica
  • luknja na toporišču
  • toporišče
  • brušeno in preluknjano kamnito rezilo
  • rezilo iz brušenega kamna
  • brušene kamnite sekire - Glajene kamnite sekire so izdelovali v več različnih oblikah. Ena od osnovnih oblik je bila z ročajem, ki je bil na vrhu razklan na dva dela, glava sekire pa je bila pritrjena mednju z vrvjo iz rastlinskih vlaken. Pri drugem tipu sekire so v glavo zvrtali luknjo (uho sekire) in vanjo vtaknili ročaj. Glavo so potem pritrdili s pomočjo klinaste zagozde.
  • rezilo motike - Zglajena glava sekire.
  • motika - Stara je toliko kot poljedelstvo. Zglajena gladka glava je bila na leseni ročaj pritrjena z rastlinskimi vlakni.
  • rezilo iz rogovja - Rogovje in rogovi živali, ki so jih lovci ujeli, so se uporabljali za izdelavo orodja. Značilno orodje iz tega časa je motika iz jelenjega rogovja.
  • glava sekire - Zadnji del bakrene sekire je bil upognjen nazaj, da bi se bolje držal ročaja.
  • bakrena ploščata sekira - Bakrena glava je bila z rastlinskimi vlakni pritrjena na leseni ročaj.
  • glava
  • vrvica
  • toporišče
  • bakrena ploščata sekira
  • konica kopja - Konice sulic in puščične osti so bile v tem obdobju praviloma iz bakra. V prazni konec konice ali osti so vtaknili držaj sulice ali ost puščice in jo pritrdili z rastlinskimi vlakni ali usnjenimi trakovi skozi obroček na robu glave.
  • zapestnice - Tudi nakit je bil izdelan iz bakra.
  • glava sekire
  • plašč - Spletli so jo iz posušene trave.
  • tul za puščice - Izdelali so ga iz usnja in ga uporabljali za hrambo puščic.
  • puščice - Puščice so izdelovali iz brogovite, osti puščic pa iz kremena. Na puščico so jih prilepili z brezovo smolo.
  • lok - Iztesali so ga iz debla tise. Dolg je bil 180 cm, njegov domet pa je bil 30–50 m.
  • Ötzi - Ledeni mož oziroma Mož iz Hauslabjocha je živel pred približno 5300 leti v zgodnji bakreni dobi. Njegovo mumijo so našli 19. septembra 1991 v Ötztalskih Alpah blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo, in sicer na nadmorski višini 3210 m. Gre za najstarejšo popolnoma ohranjeno mumijo človeka. Ko je umrl, je imel okrog 45 let, bil je 158 cm visok in je tehtal približno 50 kg.
  • kapa - Izdelan je bil iz medvedjega krzna, nanj je bil pritrjen usnjeni trak.
  • sekira - 9,5 cm dolga glava je bila izdelana iz bakra in pritrjena na 60 cm dolg leseni ročaj.
  • golenski ščitnik - Nosili so jih na nogah, privezane z usnjenimi trakovi.
  • obuvalo - Za podplat so uporabljali medvedje krzno, za zgornji del pa jelenje usnje. Za izolacijo in polnilo so si okrog noge zatlačili seno.
  • kramp - Lahko se je uporabljala v mnoge namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • kramp - Bronasti kramp se je uporabljal za različne namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • posoda - Bronasta posoda z ročaji, dokaz razvite ročne obrti.
  • nakit - Običajno spiralaste oblike; nosili so jih kot nakit ali z njimi krasili oblačila.
  • sekira - Ta orodja so se pojavila v pozni železni dobi, v času starega Rima pa so postala splošno razširjena. Uporabljajo se še danes.
  • glava
  • toporišče
  • luknja na toporišču
  • čelada
  • sekira
  • glava sekire
  • meč

Starejša kamena doba (paleolitik)

  • starejša kamena doba (paleolitik) - Starejša kamena doba (paleolitik), arheološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,4 milijona let in končalo okrog 10 000 let pr. n. št.
  • srednja kamena doba (mezolitik) - Srednja kamena doba (mezolitik), arheološko obdobje med približno 10 000 in 6000 tisoč leti pr. n. št.
  • mlajša kamena doba (neolitik) - Mlajša kamena doba (neolitik), arheološko obdobje med približno 6000 in 5000 leti pr. n. št.
  • bakrena doba - Obdobje, znano tudi kot bakrena doba ali eneolitik. Trajalo je približno od 5000 do 3300 let pr. n. št.
  • bronasta doba - Arheološko obdobje med približno 3300 in 1000 leti pr. n. št.
  • železna doba - Arheološko obdobje, ki se je začelo približno 1000 let pr. n. št.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • strgalo - Klesano kamnito orodje za čiščenje živalskih kož.
  • konica puščice - Krušene puščične osti so pritrdili na puščico z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • igla - Bile so izdelane iz kosti, z njimi so šivali obleke in luknjali usnje.
  • glava sekire - Izdelali so ga s krušenjem kosov večjega kamna in potem zgladili robove.
  • vrvica - Vrv iz rastlinskih vlaken ali živalskih kit. Z njo so pritrdili glavo sekire na ročaj.
  • toporišče - Izdelovali so jih iz lesa. Glavo sekire so na ročaj pritrdili s strani ali z vrha tako, da so ročaj razcepili na dva dela in jo vtaknili mednju.
  • glava sekire
  • kamnita sekira
  • konica puščice - Klesane kamnite puščične osti so pritrdili na puščice z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • nož - Klesani kamniti noži s tankimi in ostrimi rezili. Uporabljali so jih za rezanje mesa, usnja in lesa.
  • vrvica
  • luknja na toporišču
  • toporišče
  • brušeno in preluknjano kamnito rezilo
  • rezilo iz brušenega kamna
  • brušene kamnite sekire - Glajene kamnite sekire so izdelovali v več različnih oblikah. Ena od osnovnih oblik je bila z ročajem, ki je bil na vrhu razklan na dva dela, glava sekire pa je bila pritrjena mednju z vrvjo iz rastlinskih vlaken. Pri drugem tipu sekire so v glavo zvrtali luknjo (uho sekire) in vanjo vtaknili ročaj. Glavo so potem pritrdili s pomočjo klinaste zagozde.
  • rezilo motike - Zglajena glava sekire.
  • motika - Stara je toliko kot poljedelstvo. Zglajena gladka glava je bila na leseni ročaj pritrjena z rastlinskimi vlakni.
  • rezilo iz rogovja - Rogovje in rogovi živali, ki so jih lovci ujeli, so se uporabljali za izdelavo orodja. Značilno orodje iz tega časa je motika iz jelenjega rogovja.
  • glava sekire - Zadnji del bakrene sekire je bil upognjen nazaj, da bi se bolje držal ročaja.
  • bakrena ploščata sekira - Bakrena glava je bila z rastlinskimi vlakni pritrjena na leseni ročaj.
  • glava
  • vrvica
  • toporišče
  • bakrena ploščata sekira
  • konica kopja - Konice sulic in puščične osti so bile v tem obdobju praviloma iz bakra. V prazni konec konice ali osti so vtaknili držaj sulice ali ost puščice in jo pritrdili z rastlinskimi vlakni ali usnjenimi trakovi skozi obroček na robu glave.
  • zapestnice - Tudi nakit je bil izdelan iz bakra.
  • glava sekire
  • plašč - Spletli so jo iz posušene trave.
  • tul za puščice - Izdelali so ga iz usnja in ga uporabljali za hrambo puščic.
  • puščice - Puščice so izdelovali iz brogovite, osti puščic pa iz kremena. Na puščico so jih prilepili z brezovo smolo.
  • lok - Iztesali so ga iz debla tise. Dolg je bil 180 cm, njegov domet pa je bil 30–50 m.
  • Ötzi - Ledeni mož oziroma Mož iz Hauslabjocha je živel pred približno 5300 leti v zgodnji bakreni dobi. Njegovo mumijo so našli 19. septembra 1991 v Ötztalskih Alpah blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo, in sicer na nadmorski višini 3210 m. Gre za najstarejšo popolnoma ohranjeno mumijo človeka. Ko je umrl, je imel okrog 45 let, bil je 158 cm visok in je tehtal približno 50 kg.
  • kapa - Izdelan je bil iz medvedjega krzna, nanj je bil pritrjen usnjeni trak.
  • sekira - 9,5 cm dolga glava je bila izdelana iz bakra in pritrjena na 60 cm dolg leseni ročaj.
  • golenski ščitnik - Nosili so jih na nogah, privezane z usnjenimi trakovi.
  • obuvalo - Za podplat so uporabljali medvedje krzno, za zgornji del pa jelenje usnje. Za izolacijo in polnilo so si okrog noge zatlačili seno.
  • kramp - Lahko se je uporabljala v mnoge namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • kramp - Bronasti kramp se je uporabljal za različne namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • posoda - Bronasta posoda z ročaji, dokaz razvite ročne obrti.
  • nakit - Običajno spiralaste oblike; nosili so jih kot nakit ali z njimi krasili oblačila.
  • sekira - Ta orodja so se pojavila v pozni železni dobi, v času starega Rima pa so postala splošno razširjena. Uporabljajo se še danes.
  • glava
  • toporišče
  • luknja na toporišču
  • čelada
  • sekira
  • glava sekire
  • meč

Srednja kamena doba (mezolitik)

  • starejša kamena doba (paleolitik) - Starejša kamena doba (paleolitik), arheološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,4 milijona let in končalo okrog 10 000 let pr. n. št.
  • srednja kamena doba (mezolitik) - Srednja kamena doba (mezolitik), arheološko obdobje med približno 10 000 in 6000 tisoč leti pr. n. št.
  • mlajša kamena doba (neolitik) - Mlajša kamena doba (neolitik), arheološko obdobje med približno 6000 in 5000 leti pr. n. št.
  • bakrena doba - Obdobje, znano tudi kot bakrena doba ali eneolitik. Trajalo je približno od 5000 do 3300 let pr. n. št.
  • bronasta doba - Arheološko obdobje med približno 3300 in 1000 leti pr. n. št.
  • železna doba - Arheološko obdobje, ki se je začelo približno 1000 let pr. n. št.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • strgalo - Klesano kamnito orodje za čiščenje živalskih kož.
  • konica puščice - Krušene puščične osti so pritrdili na puščico z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • igla - Bile so izdelane iz kosti, z njimi so šivali obleke in luknjali usnje.
  • glava sekire - Izdelali so ga s krušenjem kosov večjega kamna in potem zgladili robove.
  • vrvica - Vrv iz rastlinskih vlaken ali živalskih kit. Z njo so pritrdili glavo sekire na ročaj.
  • toporišče - Izdelovali so jih iz lesa. Glavo sekire so na ročaj pritrdili s strani ali z vrha tako, da so ročaj razcepili na dva dela in jo vtaknili mednju.
  • glava sekire
  • kamnita sekira
  • konica puščice - Klesane kamnite puščične osti so pritrdili na puščice z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • nož - Klesani kamniti noži s tankimi in ostrimi rezili. Uporabljali so jih za rezanje mesa, usnja in lesa.
  • vrvica
  • luknja na toporišču
  • toporišče
  • brušeno in preluknjano kamnito rezilo
  • rezilo iz brušenega kamna
  • brušene kamnite sekire - Glajene kamnite sekire so izdelovali v več različnih oblikah. Ena od osnovnih oblik je bila z ročajem, ki je bil na vrhu razklan na dva dela, glava sekire pa je bila pritrjena mednju z vrvjo iz rastlinskih vlaken. Pri drugem tipu sekire so v glavo zvrtali luknjo (uho sekire) in vanjo vtaknili ročaj. Glavo so potem pritrdili s pomočjo klinaste zagozde.
  • rezilo motike - Zglajena glava sekire.
  • motika - Stara je toliko kot poljedelstvo. Zglajena gladka glava je bila na leseni ročaj pritrjena z rastlinskimi vlakni.
  • rezilo iz rogovja - Rogovje in rogovi živali, ki so jih lovci ujeli, so se uporabljali za izdelavo orodja. Značilno orodje iz tega časa je motika iz jelenjega rogovja.
  • glava sekire - Zadnji del bakrene sekire je bil upognjen nazaj, da bi se bolje držal ročaja.
  • bakrena ploščata sekira - Bakrena glava je bila z rastlinskimi vlakni pritrjena na leseni ročaj.
  • glava
  • vrvica
  • toporišče
  • bakrena ploščata sekira
  • konica kopja - Konice sulic in puščične osti so bile v tem obdobju praviloma iz bakra. V prazni konec konice ali osti so vtaknili držaj sulice ali ost puščice in jo pritrdili z rastlinskimi vlakni ali usnjenimi trakovi skozi obroček na robu glave.
  • zapestnice - Tudi nakit je bil izdelan iz bakra.
  • glava sekire
  • plašč - Spletli so jo iz posušene trave.
  • tul za puščice - Izdelali so ga iz usnja in ga uporabljali za hrambo puščic.
  • puščice - Puščice so izdelovali iz brogovite, osti puščic pa iz kremena. Na puščico so jih prilepili z brezovo smolo.
  • lok - Iztesali so ga iz debla tise. Dolg je bil 180 cm, njegov domet pa je bil 30–50 m.
  • Ötzi - Ledeni mož oziroma Mož iz Hauslabjocha je živel pred približno 5300 leti v zgodnji bakreni dobi. Njegovo mumijo so našli 19. septembra 1991 v Ötztalskih Alpah blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo, in sicer na nadmorski višini 3210 m. Gre za najstarejšo popolnoma ohranjeno mumijo človeka. Ko je umrl, je imel okrog 45 let, bil je 158 cm visok in je tehtal približno 50 kg.
  • kapa - Izdelan je bil iz medvedjega krzna, nanj je bil pritrjen usnjeni trak.
  • sekira - 9,5 cm dolga glava je bila izdelana iz bakra in pritrjena na 60 cm dolg leseni ročaj.
  • golenski ščitnik - Nosili so jih na nogah, privezane z usnjenimi trakovi.
  • obuvalo - Za podplat so uporabljali medvedje krzno, za zgornji del pa jelenje usnje. Za izolacijo in polnilo so si okrog noge zatlačili seno.
  • kramp - Lahko se je uporabljala v mnoge namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • kramp - Bronasti kramp se je uporabljal za različne namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • posoda - Bronasta posoda z ročaji, dokaz razvite ročne obrti.
  • nakit - Običajno spiralaste oblike; nosili so jih kot nakit ali z njimi krasili oblačila.
  • sekira - Ta orodja so se pojavila v pozni železni dobi, v času starega Rima pa so postala splošno razširjena. Uporabljajo se še danes.
  • glava
  • toporišče
  • luknja na toporišču
  • čelada
  • sekira
  • glava sekire
  • meč

Mlajša kamena doba (neolitik)

  • starejša kamena doba (paleolitik) - Starejša kamena doba (paleolitik), arheološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,4 milijona let in končalo okrog 10 000 let pr. n. št.
  • srednja kamena doba (mezolitik) - Srednja kamena doba (mezolitik), arheološko obdobje med približno 10 000 in 6000 tisoč leti pr. n. št.
  • mlajša kamena doba (neolitik) - Mlajša kamena doba (neolitik), arheološko obdobje med približno 6000 in 5000 leti pr. n. št.
  • bakrena doba - Obdobje, znano tudi kot bakrena doba ali eneolitik. Trajalo je približno od 5000 do 3300 let pr. n. št.
  • bronasta doba - Arheološko obdobje med približno 3300 in 1000 leti pr. n. št.
  • železna doba - Arheološko obdobje, ki se je začelo približno 1000 let pr. n. št.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • strgalo - Klesano kamnito orodje za čiščenje živalskih kož.
  • konica puščice - Krušene puščične osti so pritrdili na puščico z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • igla - Bile so izdelane iz kosti, z njimi so šivali obleke in luknjali usnje.
  • glava sekire - Izdelali so ga s krušenjem kosov večjega kamna in potem zgladili robove.
  • vrvica - Vrv iz rastlinskih vlaken ali živalskih kit. Z njo so pritrdili glavo sekire na ročaj.
  • toporišče - Izdelovali so jih iz lesa. Glavo sekire so na ročaj pritrdili s strani ali z vrha tako, da so ročaj razcepili na dva dela in jo vtaknili mednju.
  • glava sekire
  • kamnita sekira
  • konica puščice - Klesane kamnite puščične osti so pritrdili na puščice z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • nož - Klesani kamniti noži s tankimi in ostrimi rezili. Uporabljali so jih za rezanje mesa, usnja in lesa.
  • vrvica
  • luknja na toporišču
  • toporišče
  • brušeno in preluknjano kamnito rezilo
  • rezilo iz brušenega kamna
  • brušene kamnite sekire - Glajene kamnite sekire so izdelovali v več različnih oblikah. Ena od osnovnih oblik je bila z ročajem, ki je bil na vrhu razklan na dva dela, glava sekire pa je bila pritrjena mednju z vrvjo iz rastlinskih vlaken. Pri drugem tipu sekire so v glavo zvrtali luknjo (uho sekire) in vanjo vtaknili ročaj. Glavo so potem pritrdili s pomočjo klinaste zagozde.
  • rezilo motike - Zglajena glava sekire.
  • motika - Stara je toliko kot poljedelstvo. Zglajena gladka glava je bila na leseni ročaj pritrjena z rastlinskimi vlakni.
  • rezilo iz rogovja - Rogovje in rogovi živali, ki so jih lovci ujeli, so se uporabljali za izdelavo orodja. Značilno orodje iz tega časa je motika iz jelenjega rogovja.
  • glava sekire - Zadnji del bakrene sekire je bil upognjen nazaj, da bi se bolje držal ročaja.
  • bakrena ploščata sekira - Bakrena glava je bila z rastlinskimi vlakni pritrjena na leseni ročaj.
  • glava
  • vrvica
  • toporišče
  • bakrena ploščata sekira
  • konica kopja - Konice sulic in puščične osti so bile v tem obdobju praviloma iz bakra. V prazni konec konice ali osti so vtaknili držaj sulice ali ost puščice in jo pritrdili z rastlinskimi vlakni ali usnjenimi trakovi skozi obroček na robu glave.
  • zapestnice - Tudi nakit je bil izdelan iz bakra.
  • glava sekire
  • plašč - Spletli so jo iz posušene trave.
  • tul za puščice - Izdelali so ga iz usnja in ga uporabljali za hrambo puščic.
  • puščice - Puščice so izdelovali iz brogovite, osti puščic pa iz kremena. Na puščico so jih prilepili z brezovo smolo.
  • lok - Iztesali so ga iz debla tise. Dolg je bil 180 cm, njegov domet pa je bil 30–50 m.
  • Ötzi - Ledeni mož oziroma Mož iz Hauslabjocha je živel pred približno 5300 leti v zgodnji bakreni dobi. Njegovo mumijo so našli 19. septembra 1991 v Ötztalskih Alpah blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo, in sicer na nadmorski višini 3210 m. Gre za najstarejšo popolnoma ohranjeno mumijo človeka. Ko je umrl, je imel okrog 45 let, bil je 158 cm visok in je tehtal približno 50 kg.
  • kapa - Izdelan je bil iz medvedjega krzna, nanj je bil pritrjen usnjeni trak.
  • sekira - 9,5 cm dolga glava je bila izdelana iz bakra in pritrjena na 60 cm dolg leseni ročaj.
  • golenski ščitnik - Nosili so jih na nogah, privezane z usnjenimi trakovi.
  • obuvalo - Za podplat so uporabljali medvedje krzno, za zgornji del pa jelenje usnje. Za izolacijo in polnilo so si okrog noge zatlačili seno.
  • kramp - Lahko se je uporabljala v mnoge namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • kramp - Bronasti kramp se je uporabljal za različne namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • posoda - Bronasta posoda z ročaji, dokaz razvite ročne obrti.
  • nakit - Običajno spiralaste oblike; nosili so jih kot nakit ali z njimi krasili oblačila.
  • sekira - Ta orodja so se pojavila v pozni železni dobi, v času starega Rima pa so postala splošno razširjena. Uporabljajo se še danes.
  • glava
  • toporišče
  • luknja na toporišču
  • čelada
  • sekira
  • glava sekire
  • meč

Bakrena doba

  • starejša kamena doba (paleolitik) - Starejša kamena doba (paleolitik), arheološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,4 milijona let in končalo okrog 10 000 let pr. n. št.
  • srednja kamena doba (mezolitik) - Srednja kamena doba (mezolitik), arheološko obdobje med približno 10 000 in 6000 tisoč leti pr. n. št.
  • mlajša kamena doba (neolitik) - Mlajša kamena doba (neolitik), arheološko obdobje med približno 6000 in 5000 leti pr. n. št.
  • bakrena doba - Obdobje, znano tudi kot bakrena doba ali eneolitik. Trajalo je približno od 5000 do 3300 let pr. n. št.
  • bronasta doba - Arheološko obdobje med približno 3300 in 1000 leti pr. n. št.
  • železna doba - Arheološko obdobje, ki se je začelo približno 1000 let pr. n. št.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • strgalo - Klesano kamnito orodje za čiščenje živalskih kož.
  • konica puščice - Krušene puščične osti so pritrdili na puščico z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • igla - Bile so izdelane iz kosti, z njimi so šivali obleke in luknjali usnje.
  • glava sekire - Izdelali so ga s krušenjem kosov večjega kamna in potem zgladili robove.
  • vrvica - Vrv iz rastlinskih vlaken ali živalskih kit. Z njo so pritrdili glavo sekire na ročaj.
  • toporišče - Izdelovali so jih iz lesa. Glavo sekire so na ročaj pritrdili s strani ali z vrha tako, da so ročaj razcepili na dva dela in jo vtaknili mednju.
  • glava sekire
  • kamnita sekira
  • konica puščice - Klesane kamnite puščične osti so pritrdili na puščice z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • nož - Klesani kamniti noži s tankimi in ostrimi rezili. Uporabljali so jih za rezanje mesa, usnja in lesa.
  • vrvica
  • luknja na toporišču
  • toporišče
  • brušeno in preluknjano kamnito rezilo
  • rezilo iz brušenega kamna
  • brušene kamnite sekire - Glajene kamnite sekire so izdelovali v več različnih oblikah. Ena od osnovnih oblik je bila z ročajem, ki je bil na vrhu razklan na dva dela, glava sekire pa je bila pritrjena mednju z vrvjo iz rastlinskih vlaken. Pri drugem tipu sekire so v glavo zvrtali luknjo (uho sekire) in vanjo vtaknili ročaj. Glavo so potem pritrdili s pomočjo klinaste zagozde.
  • rezilo motike - Zglajena glava sekire.
  • motika - Stara je toliko kot poljedelstvo. Zglajena gladka glava je bila na leseni ročaj pritrjena z rastlinskimi vlakni.
  • rezilo iz rogovja - Rogovje in rogovi živali, ki so jih lovci ujeli, so se uporabljali za izdelavo orodja. Značilno orodje iz tega časa je motika iz jelenjega rogovja.
  • glava sekire - Zadnji del bakrene sekire je bil upognjen nazaj, da bi se bolje držal ročaja.
  • bakrena ploščata sekira - Bakrena glava je bila z rastlinskimi vlakni pritrjena na leseni ročaj.
  • glava
  • vrvica
  • toporišče
  • bakrena ploščata sekira
  • konica kopja - Konice sulic in puščične osti so bile v tem obdobju praviloma iz bakra. V prazni konec konice ali osti so vtaknili držaj sulice ali ost puščice in jo pritrdili z rastlinskimi vlakni ali usnjenimi trakovi skozi obroček na robu glave.
  • zapestnice - Tudi nakit je bil izdelan iz bakra.
  • glava sekire
  • plašč - Spletli so jo iz posušene trave.
  • tul za puščice - Izdelali so ga iz usnja in ga uporabljali za hrambo puščic.
  • puščice - Puščice so izdelovali iz brogovite, osti puščic pa iz kremena. Na puščico so jih prilepili z brezovo smolo.
  • lok - Iztesali so ga iz debla tise. Dolg je bil 180 cm, njegov domet pa je bil 30–50 m.
  • Ötzi - Ledeni mož oziroma Mož iz Hauslabjocha je živel pred približno 5300 leti v zgodnji bakreni dobi. Njegovo mumijo so našli 19. septembra 1991 v Ötztalskih Alpah blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo, in sicer na nadmorski višini 3210 m. Gre za najstarejšo popolnoma ohranjeno mumijo človeka. Ko je umrl, je imel okrog 45 let, bil je 158 cm visok in je tehtal približno 50 kg.
  • kapa - Izdelan je bil iz medvedjega krzna, nanj je bil pritrjen usnjeni trak.
  • sekira - 9,5 cm dolga glava je bila izdelana iz bakra in pritrjena na 60 cm dolg leseni ročaj.
  • golenski ščitnik - Nosili so jih na nogah, privezane z usnjenimi trakovi.
  • obuvalo - Za podplat so uporabljali medvedje krzno, za zgornji del pa jelenje usnje. Za izolacijo in polnilo so si okrog noge zatlačili seno.
  • kramp - Lahko se je uporabljala v mnoge namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • kramp - Bronasti kramp se je uporabljal za različne namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • posoda - Bronasta posoda z ročaji, dokaz razvite ročne obrti.
  • nakit - Običajno spiralaste oblike; nosili so jih kot nakit ali z njimi krasili oblačila.
  • sekira - Ta orodja so se pojavila v pozni železni dobi, v času starega Rima pa so postala splošno razširjena. Uporabljajo se še danes.
  • glava
  • toporišče
  • luknja na toporišču
  • čelada
  • sekira
  • glava sekire
  • meč

Bronasta doba

  • starejša kamena doba (paleolitik) - Starejša kamena doba (paleolitik), arheološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,4 milijona let in končalo okrog 10 000 let pr. n. št.
  • srednja kamena doba (mezolitik) - Srednja kamena doba (mezolitik), arheološko obdobje med približno 10 000 in 6000 tisoč leti pr. n. št.
  • mlajša kamena doba (neolitik) - Mlajša kamena doba (neolitik), arheološko obdobje med približno 6000 in 5000 leti pr. n. št.
  • bakrena doba - Obdobje, znano tudi kot bakrena doba ali eneolitik. Trajalo je približno od 5000 do 3300 let pr. n. št.
  • bronasta doba - Arheološko obdobje med približno 3300 in 1000 leti pr. n. št.
  • železna doba - Arheološko obdobje, ki se je začelo približno 1000 let pr. n. št.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • strgalo - Klesano kamnito orodje za čiščenje živalskih kož.
  • konica puščice - Krušene puščične osti so pritrdili na puščico z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • igla - Bile so izdelane iz kosti, z njimi so šivali obleke in luknjali usnje.
  • glava sekire - Izdelali so ga s krušenjem kosov večjega kamna in potem zgladili robove.
  • vrvica - Vrv iz rastlinskih vlaken ali živalskih kit. Z njo so pritrdili glavo sekire na ročaj.
  • toporišče - Izdelovali so jih iz lesa. Glavo sekire so na ročaj pritrdili s strani ali z vrha tako, da so ročaj razcepili na dva dela in jo vtaknili mednju.
  • glava sekire
  • kamnita sekira
  • konica puščice - Klesane kamnite puščične osti so pritrdili na puščice z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • nož - Klesani kamniti noži s tankimi in ostrimi rezili. Uporabljali so jih za rezanje mesa, usnja in lesa.
  • vrvica
  • luknja na toporišču
  • toporišče
  • brušeno in preluknjano kamnito rezilo
  • rezilo iz brušenega kamna
  • brušene kamnite sekire - Glajene kamnite sekire so izdelovali v več različnih oblikah. Ena od osnovnih oblik je bila z ročajem, ki je bil na vrhu razklan na dva dela, glava sekire pa je bila pritrjena mednju z vrvjo iz rastlinskih vlaken. Pri drugem tipu sekire so v glavo zvrtali luknjo (uho sekire) in vanjo vtaknili ročaj. Glavo so potem pritrdili s pomočjo klinaste zagozde.
  • rezilo motike - Zglajena glava sekire.
  • motika - Stara je toliko kot poljedelstvo. Zglajena gladka glava je bila na leseni ročaj pritrjena z rastlinskimi vlakni.
  • rezilo iz rogovja - Rogovje in rogovi živali, ki so jih lovci ujeli, so se uporabljali za izdelavo orodja. Značilno orodje iz tega časa je motika iz jelenjega rogovja.
  • glava sekire - Zadnji del bakrene sekire je bil upognjen nazaj, da bi se bolje držal ročaja.
  • bakrena ploščata sekira - Bakrena glava je bila z rastlinskimi vlakni pritrjena na leseni ročaj.
  • glava
  • vrvica
  • toporišče
  • bakrena ploščata sekira
  • konica kopja - Konice sulic in puščične osti so bile v tem obdobju praviloma iz bakra. V prazni konec konice ali osti so vtaknili držaj sulice ali ost puščice in jo pritrdili z rastlinskimi vlakni ali usnjenimi trakovi skozi obroček na robu glave.
  • zapestnice - Tudi nakit je bil izdelan iz bakra.
  • glava sekire
  • plašč - Spletli so jo iz posušene trave.
  • tul za puščice - Izdelali so ga iz usnja in ga uporabljali za hrambo puščic.
  • puščice - Puščice so izdelovali iz brogovite, osti puščic pa iz kremena. Na puščico so jih prilepili z brezovo smolo.
  • lok - Iztesali so ga iz debla tise. Dolg je bil 180 cm, njegov domet pa je bil 30–50 m.
  • Ötzi - Ledeni mož oziroma Mož iz Hauslabjocha je živel pred približno 5300 leti v zgodnji bakreni dobi. Njegovo mumijo so našli 19. septembra 1991 v Ötztalskih Alpah blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo, in sicer na nadmorski višini 3210 m. Gre za najstarejšo popolnoma ohranjeno mumijo človeka. Ko je umrl, je imel okrog 45 let, bil je 158 cm visok in je tehtal približno 50 kg.
  • kapa - Izdelan je bil iz medvedjega krzna, nanj je bil pritrjen usnjeni trak.
  • sekira - 9,5 cm dolga glava je bila izdelana iz bakra in pritrjena na 60 cm dolg leseni ročaj.
  • golenski ščitnik - Nosili so jih na nogah, privezane z usnjenimi trakovi.
  • obuvalo - Za podplat so uporabljali medvedje krzno, za zgornji del pa jelenje usnje. Za izolacijo in polnilo so si okrog noge zatlačili seno.
  • kramp - Lahko se je uporabljala v mnoge namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • kramp - Bronasti kramp se je uporabljal za različne namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • posoda - Bronasta posoda z ročaji, dokaz razvite ročne obrti.
  • nakit - Običajno spiralaste oblike; nosili so jih kot nakit ali z njimi krasili oblačila.
  • sekira - Ta orodja so se pojavila v pozni železni dobi, v času starega Rima pa so postala splošno razširjena. Uporabljajo se še danes.
  • glava
  • toporišče
  • luknja na toporišču
  • čelada
  • sekira
  • glava sekire
  • meč

Železna doba

  • starejša kamena doba (paleolitik) - Starejša kamena doba (paleolitik), arheološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,4 milijona let in končalo okrog 10 000 let pr. n. št.
  • srednja kamena doba (mezolitik) - Srednja kamena doba (mezolitik), arheološko obdobje med približno 10 000 in 6000 tisoč leti pr. n. št.
  • mlajša kamena doba (neolitik) - Mlajša kamena doba (neolitik), arheološko obdobje med približno 6000 in 5000 leti pr. n. št.
  • bakrena doba - Obdobje, znano tudi kot bakrena doba ali eneolitik. Trajalo je približno od 5000 do 3300 let pr. n. št.
  • bronasta doba - Arheološko obdobje med približno 3300 in 1000 leti pr. n. št.
  • železna doba - Arheološko obdobje, ki se je začelo približno 1000 let pr. n. št.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • pestnjak - Vsestransko uporabno orodje v obliki solze, ki je nastalo s klesanjem večjega kosa kamna.
  • strgalo - Klesano kamnito orodje za čiščenje živalskih kož.
  • konica puščice - Krušene puščične osti so pritrdili na puščico z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • igla - Bile so izdelane iz kosti, z njimi so šivali obleke in luknjali usnje.
  • glava sekire - Izdelali so ga s krušenjem kosov večjega kamna in potem zgladili robove.
  • vrvica - Vrv iz rastlinskih vlaken ali živalskih kit. Z njo so pritrdili glavo sekire na ročaj.
  • toporišče - Izdelovali so jih iz lesa. Glavo sekire so na ročaj pritrdili s strani ali z vrha tako, da so ročaj razcepili na dva dela in jo vtaknili mednju.
  • glava sekire
  • kamnita sekira
  • konica puščice - Klesane kamnite puščične osti so pritrdili na puščice z živalskimi kitami ali rastlinskimi vlakni.
  • nož - Klesani kamniti noži s tankimi in ostrimi rezili. Uporabljali so jih za rezanje mesa, usnja in lesa.
  • vrvica
  • luknja na toporišču
  • toporišče
  • brušeno in preluknjano kamnito rezilo
  • rezilo iz brušenega kamna
  • brušene kamnite sekire - Glajene kamnite sekire so izdelovali v več različnih oblikah. Ena od osnovnih oblik je bila z ročajem, ki je bil na vrhu razklan na dva dela, glava sekire pa je bila pritrjena mednju z vrvjo iz rastlinskih vlaken. Pri drugem tipu sekire so v glavo zvrtali luknjo (uho sekire) in vanjo vtaknili ročaj. Glavo so potem pritrdili s pomočjo klinaste zagozde.
  • rezilo motike - Zglajena glava sekire.
  • motika - Stara je toliko kot poljedelstvo. Zglajena gladka glava je bila na leseni ročaj pritrjena z rastlinskimi vlakni.
  • rezilo iz rogovja - Rogovje in rogovi živali, ki so jih lovci ujeli, so se uporabljali za izdelavo orodja. Značilno orodje iz tega časa je motika iz jelenjega rogovja.
  • glava sekire - Zadnji del bakrene sekire je bil upognjen nazaj, da bi se bolje držal ročaja.
  • bakrena ploščata sekira - Bakrena glava je bila z rastlinskimi vlakni pritrjena na leseni ročaj.
  • glava
  • vrvica
  • toporišče
  • bakrena ploščata sekira
  • konica kopja - Konice sulic in puščične osti so bile v tem obdobju praviloma iz bakra. V prazni konec konice ali osti so vtaknili držaj sulice ali ost puščice in jo pritrdili z rastlinskimi vlakni ali usnjenimi trakovi skozi obroček na robu glave.
  • zapestnice - Tudi nakit je bil izdelan iz bakra.
  • glava sekire
  • plašč - Spletli so jo iz posušene trave.
  • tul za puščice - Izdelali so ga iz usnja in ga uporabljali za hrambo puščic.
  • puščice - Puščice so izdelovali iz brogovite, osti puščic pa iz kremena. Na puščico so jih prilepili z brezovo smolo.
  • lok - Iztesali so ga iz debla tise. Dolg je bil 180 cm, njegov domet pa je bil 30–50 m.
  • Ötzi - Ledeni mož oziroma Mož iz Hauslabjocha je živel pred približno 5300 leti v zgodnji bakreni dobi. Njegovo mumijo so našli 19. septembra 1991 v Ötztalskih Alpah blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo, in sicer na nadmorski višini 3210 m. Gre za najstarejšo popolnoma ohranjeno mumijo človeka. Ko je umrl, je imel okrog 45 let, bil je 158 cm visok in je tehtal približno 50 kg.
  • kapa - Izdelan je bil iz medvedjega krzna, nanj je bil pritrjen usnjeni trak.
  • sekira - 9,5 cm dolga glava je bila izdelana iz bakra in pritrjena na 60 cm dolg leseni ročaj.
  • golenski ščitnik - Nosili so jih na nogah, privezane z usnjenimi trakovi.
  • obuvalo - Za podplat so uporabljali medvedje krzno, za zgornji del pa jelenje usnje. Za izolacijo in polnilo so si okrog noge zatlačili seno.
  • kramp - Lahko se je uporabljala v mnoge namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • kramp - Bronasti kramp se je uporabljal za različne namene (rudarjenje, sekanje dreves itd.). Ročaj je bil zataknjen v glavo sekire skozi njeno uho.
  • glava krampa - Bronasta glava krampa z dvema nasprotnima reziloma.
  • sekira s tulcem - Naprednejša oblika sekire, ki se je pojavila v pozni bronasti dobi. Rezilo je bilo običajno širše od glave sekire. Ta je bila votla, vanjo pa so vtaknili zaobljen leseni ročaj.
  • glava sekire s tulcem - Na robu votle glave sekire je bil obroček; skozenj so napeljali vrv, ki je pritrjevala glavo na ročaj. S pomočjo tega obročka so lahko obešali tudi po več sekir skupaj.
  • posoda - Bronasta posoda z ročaji, dokaz razvite ročne obrti.
  • nakit - Običajno spiralaste oblike; nosili so jih kot nakit ali z njimi krasili oblačila.
  • sekira - Ta orodja so se pojavila v pozni železni dobi, v času starega Rima pa so postala splošno razširjena. Uporabljajo se še danes.
  • glava
  • toporišče
  • luknja na toporišču
  • čelada
  • sekira
  • glava sekire
  • meč

Animacija

Narration

Zgodovina človeštva se deli na arheološka obdobja, poimenovana po materialih za orodja, ki so se takrat uporabljala, in po tehniki njihove izdelave. V nasprotju z zgodovinskimi obdobji arheološka po navadi niso jasno razmejena in se lahko od območja do območja celo razlikujejo. Tudi pregled razvoja določenih orodij lahko ponazarja razvoj človeštva.

Najzgodnejše arheološko obdobje se imenuje kamena doba in obsega starejšo (paleolitik), srednjo (mezolitik) in mlajšo (neolitik) kameno dobo.

V starejši kameni dobi so orodja praviloma izklesali iz kamna. Najpomembnejše orodje je bila vsestranska ročna sekira.

Glajenje kamna se je pojavilo v srednji kameni dobi, najbolj dodelana orodja iz glajenega kamna pa so bila izdelana šele v mlajši kameni dobi.

Eno najbolj naprednih orodij, ki so jih izdelali neolitski obrtniki, je bila sekira iz glajenega kamna, ki so ji v glavo zvrtali uho.

Kameni dobi so sledila obdobja uporabe različnih kovin. Pri izdelavi orodja sta najprej prevladovala kamen in baker, potem se je uporabljala bakrova zlitina – bron in nazadnje železo.

Ledeni človek Ötzi, ki je živel v bakreni dobi oziroma v eneolitiku, je že uporabljal bronasto orodje.

Najzgodnejši tip bakrovih zlitin je bil kositrni bron, v katerem sta bila zlita kositer in baker. Najpogosteje uporabljano orodje v pozni bronasti dobi je bila tulasta sekira.

Arheološki bronasti dobi je sledila železna doba, ki se je končala približno ob začetku našega štetja. Čas in način njenega konca pa se razlikujeta glede kulture in geografskega območja. V tem obdobju je prevladovalo železno orodje. Železna sekira, značilna za to obdobje, je še danes eno najuporabnejših orodij.

Povezani dodatki

Neolitsko naselje

Pod vplivom neolitske revolucije so se začele človeške skupnosti trajneje naseljevati.

Ötzi, ledeni človek

Človeška mumija, ki so jo našli v ledeniku v Alpah, najverjetneje izvira iz bakrene dobe.

Paleolitska jama

Prva bivališča v zgodovini človeštva so bogat vir informacij o načinu življenja naših prednikov.

Širjenje Homo sapiensa po planetu

"Razumni človek" je nastal v Afriki in se razširil na skoraj vse celine.

Arheološka izkopavanja (zemljanka)

Med gradnjo stavb ali infrastrukture pogosto naletimo na arheološka odkritja.

Dlakavi mamut

Izumrli trobčar, bližnji sorodnik slonov, ki ga je človek lovil v ledeni dobi.

Dolmen

Ti posebni dolmeni v današnji Nizozemski so bili zgrajeni pred približno 5000 leti.

Evolucija človeka

O mejnikih evolucije človeka pričajo oblikovanost lobanje in možganov.

Megalitske kulture v Evropi

Ogromne kamnite klade, stare več tisočletij, predstavljajo spomenike megalitskih kultur.

Mesto Ur (3. tisočletje pr. n. št.)

Staro mesto ob Evfratu je bilo pomembno sumersko središče.

Noetova barka

Po bibličnem izročilu je Noe barko zgradil na ukaz Boga, da bi rešil sebe, svojo družino in živali pred vesoljnim potopom.

Stonehenge (Velika Britanija, bronasta doba)

Kamniti velikan iz bronaste dobe in stoji v Angliji, še ni razkril vseh svojih skrivnosti.

Železarska industrija (osnovna raven)

V železarnah iz železove rude pridobivajo surovo železo.

Železarska industrija (srednja raven)

V železarnah iz železove rude pridobivajo surovo železo.

Egipčanske piramide (Giza, 26. stoletje pr. n. št.)

Piramide pri Gizi so edino, kar si lahko od sedmih čudes antičnega sveta ogledamo še danes.

Homo erectus

Pokončni človek je že izdeloval orodje in poznal ter uporabljal ogenj.

Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurati so bili veliki templji v obliki stopničastih piramid, ki so jih gradili v središču mezopotamskih mest.

Kovine

Kovinski atomi tvorijo pravilne kovinske mreže.

Srednjeveška kovačnica

Kovaštvo, ena najstarejših obrti na svetu, je v srednjem veku postalo še pomembnejše.

Added to your cart.