Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Oceanski tokovi

Oceanski tokovi

Oceanski (morski) tok je bolj ali manj zvezno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki ima velik vpliv na podnebje.

Geografija

Keywords

oceanski tokovi, Sea World, morje, ocean, Veliki oceanski tok, tokovi, veter, kroženje zraka, Coriolisov efekt, tok, potok, polar veter, zahodni vetrovi, trade wind, Globok tok, slanost, Gostota, hidrosfera, Mrzla, toplo, Temperatura, Kroženje vode, podnebje, narava, fizična geografija, geografija

Povezani dodatki

Questions

  • Kateri je hladni tok?
  • Kateri je topli tok?
  • Kateri je hladni tok?
  • Kateri je hladni tok?
  • Kateri je hladni tok?
  • Kateri je topli tok?
  • Kateri je topli tok?
  • Kateri je topli tok?
  • V katero smer povzroča odklon Coriolisova sila na južni polobli?
  • Po čem razvrščamo morske tokove?
  • V kolikšnem času obkroži Zemljo molekula vode v velikem oceanskem toku?
  • V katero smer povzroča odklon Coriolisova sila na severni polobli?
  • Kakšen vpliv imajo na podnebje Zemlje morski tokovi?
  • Kaj premika morske tokove?

Scenes

Oceanski (morski) tokovi

  • severni tečajnik
  • Severni povratnik
  • Ekvator
  • Južni povratnik
  • južni tečajnik
  • Južni tečaj
  • Severni tečaj
  • Atlantski ocean
  • Tihi ocean
  • Indijski ocean
  • Severno ledeno morje
  • Kanarski tok
  • Gvinejski tok
  • Labradorski tok
  • Severnoatlantski tok
  • Vzhodnogrenlandski tok
  • Severnoekvatorialni tok
  • Južnoekvatorialni tok
  • Brazilski tok
  • Benguelski tok
  • Kalifornijski tok
  • Tok Ojašio
  • Tok Kurošio
  • Kurilski tok
  • Ekvatorialni povratni tok
  • Perujski (Humboldtov) tok
  • Somalski tok
  • Agulhaški tok
  • Tok zahodnih vetrov
  • Zahodnoavstralski tok
  • Vzhodnoavstralski tok
  • Karibski tok
  • Kitajski tok
  • Norveški tok
  • Antarktični krožni tok
  • severovzhodni polarni vetrovi
  • zahodni vetrovi
  • severovzhodni pasat
  • jugovzhodni pasat
  • jugovzhodni polarni vetrovi

Definicije pojmov:

Planetarno kroženje zraka: Na Zemlji so se na obeh poloblah kot posledica izmenjave zraka med pasovi z različnim zračnim pritiskom izoblikovale tri večje skupine vetrov. V ekvatorialnem območju pihajo vzhodni pasatni vetrovi, v zmerno toplem pasu so značilni zahodni vetrovi, ki se srečujejo z vzhodnimi polarnimi vetrovi.

Pasatni vetrovi: Suhi in vroči vetrovi, ki pihajo pri tleh v tropskem pasu. Pihajo od 30. vzporednika, kjer je visok zračni tlak, proti ekvatorju, kjer je nizek zračni tlak. Zaradi Coriolisove sile Zemlje so to na severni polobli severovzhodni, na južni polobli pa jugovzhodni vetrovi.

Zahodni vetrovi: Nastanejo med 30. in 60. vzporednikom. Okoli 30. vzporednika je pas z visokim, okoli 60. vzporednika pa pas z nizkim zračnim pritiskom. Izmenjavo zraka med njima izvajajo zahodni vetrovi.

Polarni vetrovi: Pihajo od polarnega območja, kjer je visok zračni pritisk, proti tečajema. Zaradi Coriolisove sile Zemlje so to na severni polobli severovzhodni, na južni polobli pa jugovzhodni vetrovi.

Coriolisova sila: Sila, ki povzroča odklon in je posledica vrtenja Zemlje. Na severni polobli povzroča odklon v smeri urinega kazalca, na južni pa v nasprotni smeri od urinega kazalca.

Globok tok

  • Ekvator
  • površinski tok
  • 50° zemljepisne širine
  • dvig hladne vode
  • globok tok

Veliki oceanski tok

  • severni tečajnik
  • Severni povratnik
  • Ekvator
  • Južni povratnik
  • južni tečajnik
  • Južni tečaj
  • Severni tečaj
  • Atlantski ocean
  • Tihi ocean
  • Indijski ocean
  • Severno ledeno morje
  • severovzhodni polarni vetrovi
  • zahodni vetrovi
  • severovzhodni pasat
  • jugovzhodni pasat
  • jugovzhodni polarni vetrovi

Idealni model

  • severni tečajnik
  • Severni povratnik
  • Ekvator
  • Južni povratnik
  • južni tečajnik
  • Južni tečaj
  • Severni tečaj
  • enoviti ocean
  • enovito kopno
  • severovzhodni polarni vetrovi
  • zahodni vetrovi
  • severovzhodni pasat
  • jugovzhodni pasat
  • jugovzhodni polarni vetrovi

Prevladujoči vetrovi

Animacija

  • Ekvator
  • površinski tok
  • 50° zemljepisne širine
  • dvig hladne vode
  • globok tok
  • severovzhodni polarni vetrovi
  • zahodni vetrovi
  • severovzhodni pasat
  • jugovzhodni pasat
  • jugovzhodni polarni vetrovi

Narration

Oceanski ali morski tok

Oceanski tok je večinoma vodoravno gibanje oceanske vode, ki teče v določeni smeri in nastane zaradi sile vetra ali razlike gostote morske vode. Oceanske tokove premikajo stalni oziroma prevladujoči vetrovi planetarnega kroženja zraka: pasati, zahodni in polarni vetrovi. Na smer teh vetrov vpliva Coriolisova sila, ki povzroča odklon.

V hipotetični situaciji, ko bi obstajal en enoviti ocean in ena enovita celina, tropski pasatni vetrovi zgornjih nekaj sto metrov globok pas oceanske vode potiskajo od vzhoda proti zahodu. Ko tokovi trčijo ob celino, se razvejijo na dva dela: en del teče nazaj vzdolž ekvatorja, medtem ko preostali del zaradi vpliva zahodnih vetrov spremeni smer in nadaljuje pot proti severovzhodu oziroma jugovzhodu. Ko tok ponovno doseže celino, se spet razveji na dva dela, en del se vrača proti ekvatorju, drugi del pa polarni vetrovi potiskajo proti zahodu. Zaradi tega se na južni in severni polobli izoblikujeta po dve, med seboj povezani kroženji, ki tečeta v nasprotni smeri.

Vendar se kroženje zraka zaradi nepravilne oblike in položaja celin spreminja. Na južni polobli na primer drugi tokokrog v pasu zahodnih vetrov prepotuje Zemljo, ne da bi trčil ob celine.

Tokovi, ki se premikajo od ekvatorja proti tečajema, prenašajo toplejšo vodo, kot je okoliška: to so topli oceanski tokovi. Tokovi, ki potujejo od tečajev proti ekvatorju, pa s seboj nosijo vodo, ki je hladnejša kot okoliške vode: to so hladni oceanski tokovi.

Vodni tokovi niso samo na površju, ampak so lahko tudi navpični. Slika prikazuje površinske in globoke oceanske tokove idealiziranega oceana. Navpično gibanje je posledica razlik v temperaturi in slanosti. Topla voda v bližini ekvatorja ima zaradi izhlapevanja višjo slanost in gostoto. Na poti proti severu se voda ohladi, slanost pa ostaja nespremenjena. Ker je njegova gostota večja od gostote spodnje vodne mase, površinska voda potone na dno oceana in se v obliki hladnega globokega toka premika nazaj proti ekvatorju. Tam se hladno vodno telo dvigne in se krog sklene.


V resnici obstaja en globalni sistem oceanskih tokov, ki povezuje površinske in globoke tokove velikih oceanskih kotlin. Mesto najintenzivnejšega toka je na severovzhodnem koncu Atlantskega oceana, kjer se konča Zalivski tok, ki ponikne v globino in nadaljuje pot kot hladen tok proti jugu.

Prepotuje skoraj celo Zemljo, na svoji poti se dvakrat – na sredi Indijskega in Tihega oceana – dvigne na površino in potuje naprej kot topel površinski tok. Molekula vode obkroži Zemljo v približno tisoč letih.

Oceanski tokovi imajo pomemben vpliv na podnebje na Zemlji. Obalna območja, ki jih dosegajo, imajo v bližini toplih oceanskih tokov višjo letno povprečno temperaturo. Povprečna temperatura v bližini hladnih tokov pa je nižja od povprečne temperature, ki je značilna za to geografsko širino. Povprečna letna temperatura Zahodne Evrope bi bila za 5 do 10 stopinj Celzija nižja, če ne bi bilo Zalivskega toka.

Povezani dodatki

El Niño

El Niño je pojav na stičišču zraka in morja, ki nastane vsakih pet let v zahodnem delu Tihega oceana.

Planetarno kroženje zraka

Planetarno kroženje zraka poteka med sklenjenimi območji visokega in nizkega zračnega tlaka znotraj treh velikih zračnih celic. Nanj vpliva več dejavnikov,...

Arktična čigra

Arktična čigra je vrsta ptice, ki naredi najdaljšo selitveno pot na Zemlji.

Bibavica

Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.

Celine in oceani

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Cunami

Cunami je ogromen morski val oziroma serija valov, ki na obali praviloma povzročijo veliko pustošenje.

Eolski reliefi na obalah in stepah

Veter ima kot zunanja sila pomembno vlogo pri oblikovanju obal in step.

Icebergs

Icebergs are blocks of frozen freshwater floating in the sea.

Krajevni vetrovi

Glavni vrsti krajevnih vetrov so obalni in pobočni vetrovi.

Kroženje vode (srednja stopnja)

Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.

Ledenik (srednja raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Morja, zalivi

Animacija prikazuje najpomembnejša morja in morske zalive sveta.

Morska območja

Z globino se spreminjajo fizikalne lastnosti morja, njegovo rastlinstvo in živalstvo.

Navigational instruments of the past

Several ingenious instruments have been invented over the centuries to help in navigating the seas.

Obalni relief

Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief.

Plimska elektrarna

Plimska elektrarna proizvaja električno energijo z izkoriščanjem plime in oseke.

Razsoljevanje morske vode

Z razsoljevanjem pridobivajo iz morske vode pitno vodo.

Sloji v gozdu

Slojevitost različnih vrst gozdov je lahko različna.

Toplotni pasovi

Na Zemlji razlikujemo toplotne pasove, podnebne tipe in rastlinske pasove.

Types of waves

Waves play an extremely important role in many areas of our lives.

Voda (H₂O)

Voda je stabilna spojina vodika in kisika, ki je potrebna za življenje. V naravi jo najdemo v vseh treh agregatnih stanjih.

Zemljevid morskega dna

Na morskem dnu so lepo razvidne meje med tektonskimi ploščami.

Poledenitev

Zadnja ledena doba se je končala pred približno 10.000 leti.

Added to your cart.