Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakoni gibanja

Animacija prikazuje tri Newtonove zakone gibanja, ki so povzročili revolucijo v fiziki in utemeljili klasično mehaniko.

Fizika

Keywords

Zakon o gibanju, Newton, Isaac Newton, Sila, Pospeševanje, ohranitev gibalne, inercialni, vztrajnost, nasprotna sila, linearna gibanja, vlečna sila, s pravom, gravitacijska sila, Trenje, masa, potisk, pospeševanje sila, Reakcija, aksiom, gravitacija, Mehanika, Philosophiae Naturalis Principia Mathematica, račun, Analiza funkcija, fizika, Poskus, Fizik, matematik

Povezani dodatki

Questions

  • Kaj se zgodi z gibajočim se telesom, če nanj ne deluje sila?
  • Zakaj je potrebna sila, da telo na Zemlji ohranimo v gibanju?
  • Zemlja privlači žogo s silo 1 N. S kolikšno silo privlači žoga Zemljo?
  • S kolikšno gravitacijsko silo se privlačita telesi z različno maso?
  • Enaki sili delujeta na vesoljski ladji z različno maso. Katera vesoljska ladja ima večji pospešek?
  • Kaj je naravno stanje teles?
  • Kako se je imenovalo Newtonovo najpomembnejše delo?
  • Kaj NI bilo delo Newtona?
  • Katerega področja Newton NI preučeval?

Scenes

Prvi Newtonov zakon

  • Telo miruje ali se giblje enakomerno premočrtno, dokler nanj ne deluje nobena zunanja sila.
  • sila trenja - Deluje na telo v gibanju, spremeni stanje gibanja telesa in ga upočasni. (Pojemek je negativni pospešek.) Če ne bi delovala, bi se telo gibalo premočrtno enakomerno.
  • sila trenja - Neprestano deluje na telo in skuša spremeniti njegovo stanje gibanja. Da se telo ohrani v enakomernem premočrtnem gibanju, jo mora premagati nasprotna, vlečna sila.
  • vlečna sila - Potrebna je za ohranjanje gibanja telesa, ki ga upočasnjuje sila trenja. Ko je po velikosti enaka in po smeri nasprotna sili trenja oziroma ko je vsota vseh sil, ki delujejo na telo, enaka nič, se telo giblje enakomerno premočrtno. Če se telo premika po mizi, upočasni in se na koncu ustavi, to ni v nasprotju s prvim Newtonovim zakonom, saj na telo neprestano deluje sila trenja.
  • Pospešek telesa je premo sorazmeren s silo, ki deluje na telo, in kaže v smer sile (F = m*a).
  • potisna sila - Ustvarja jo pogon vesoljske ladje, zato ta pospeši. Ker v vesolju trenja skorajda ni, ladja z izključenim pogonom izvaja enakomerno premočrtno gibanje (ali miruje).
  • enaki potisni sili
  • telo z manjšo maso
  • telo z večjo maso - Telo z večjo maso ima pri enaki potisni sili manjši pospešek kot telo z manjšo maso. Masa določa, v kolikšni meri se telo upira pospešku, oziroma je merilo za vztrajnost telesa.
  • enaki masi
  • manjša potisna sila
  • večja potisna sila - Če imata dve telesi enako maso, bo imelo večji pospešek tisto, na katerega deluje večja sila.
  • Če prvo telo deluje na drugega z neko silo, deluje drugo telo na prvega z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo.
  • sila - Z njo astronavt deluje na žogo, zaradi nje žoga pospeši.
  • nasprotna sila - Z njo žoga deluje na astronavta, zaradi nje astronavt pospeši.
  • sila - Ob strelu povzroči, da krogla švigne iz pištole.
  • nasprotna sila - Ob strelu povzroči, da pištola udari nazaj.
  • sila
  • nasprotna sila - Žoga deluje na tla s silo, tla pa delujejo na žogo z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo, zato se žoga odbije od tal.
  • sila teže - Z njo jabolko privlači vejo/dinamometer.
  • nasprotna sila - Z njo veja/dinamometer privlači jabolko; uravnoteži silo teže jabolka, sicer bi jabolko pospešilo v neko smer.
  • sila teže - Z njo Zemlja privlači jabolko.
  • nasprotna sila - Z njo jabolko privlači Zemljo.

Prvi Newtonov zakon je zakon vztrajnosti. Pravi, da telo miruje ali se giblje enakomerno premočrtno, dokler nanj ne deluje nobena zunanja sila. Gibanje je torej stanje, ki ga sila spreminja, ne ohranja.

Pred Newtonom je veljalo prepričanje, da je za ohranitev gibanja potrebna sila, saj telo miruje, če nanj ne deluje nobena sila. V resnici je sila potrebna tako za ustavitev kot za zagon gibanja, vendar nas trenje zlahka zavede.

Predmet, ki se premika po mizi, se prej ali slej ustavi, a ne zato, ker nanj ne deluje nobena sila, ampak zato, ker nanj deluje sila trenja, ki spremeni stanje njegovega gibanja. Če želimo predmet obdržati v enakomernem premočrtnem gibanju, moramo nanj delovati s silo, ki bo uravnotežila trenje.

Zakon vztrajnosti velja le v posebnem referenčnem okviru, imenovanem inercialni ali nepospešeni opazovalni sistem. Avto, ki pospešuje, ni inercialni sistem: ko sedimo v njem, smo potisnjeni v sedež, čeprav na nas ne deluje nobena sila. Inercialni sistem dobro ponazarja vesoljska ladja, ki se giblje v vesolju brez trenja in daleč od masivnih nebesnih teles.

Drugi Newtonov zakon

  • Telo miruje ali se giblje enakomerno premočrtno, dokler nanj ne deluje nobena zunanja sila.
  • sila trenja - Deluje na telo v gibanju, spremeni stanje gibanja telesa in ga upočasni. (Pojemek je negativni pospešek.) Če ne bi delovala, bi se telo gibalo premočrtno enakomerno.
  • sila trenja - Neprestano deluje na telo in skuša spremeniti njegovo stanje gibanja. Da se telo ohrani v enakomernem premočrtnem gibanju, jo mora premagati nasprotna, vlečna sila.
  • vlečna sila - Potrebna je za ohranjanje gibanja telesa, ki ga upočasnjuje sila trenja. Ko je po velikosti enaka in po smeri nasprotna sili trenja oziroma ko je vsota vseh sil, ki delujejo na telo, enaka nič, se telo giblje enakomerno premočrtno. Če se telo premika po mizi, upočasni in se na koncu ustavi, to ni v nasprotju s prvim Newtonovim zakonom, saj na telo neprestano deluje sila trenja.
  • Pospešek telesa je premo sorazmeren s silo, ki deluje na telo, in kaže v smer sile (F = m*a).
  • potisna sila - Ustvarja jo pogon vesoljske ladje, zato ta pospeši. Ker v vesolju trenja skorajda ni, ladja z izključenim pogonom izvaja enakomerno premočrtno gibanje (ali miruje).
  • enaki potisni sili
  • telo z manjšo maso
  • telo z večjo maso - Telo z večjo maso ima pri enaki potisni sili manjši pospešek kot telo z manjšo maso. Masa določa, v kolikšni meri se telo upira pospešku, oziroma je merilo za vztrajnost telesa.
  • enaki masi
  • manjša potisna sila
  • večja potisna sila - Če imata dve telesi enako maso, bo imelo večji pospešek tisto, na katerega deluje večja sila.
  • Če prvo telo deluje na drugega z neko silo, deluje drugo telo na prvega z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo.
  • sila - Z njo astronavt deluje na žogo, zaradi nje žoga pospeši.
  • nasprotna sila - Z njo žoga deluje na astronavta, zaradi nje astronavt pospeši.
  • sila - Ob strelu povzroči, da krogla švigne iz pištole.
  • nasprotna sila - Ob strelu povzroči, da pištola udari nazaj.
  • sila
  • nasprotna sila - Žoga deluje na tla s silo, tla pa delujejo na žogo z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo, zato se žoga odbije od tal.
  • sila teže - Z njo jabolko privlači vejo/dinamometer.
  • nasprotna sila - Z njo veja/dinamometer privlači jabolko; uravnoteži silo teže jabolka, sicer bi jabolko pospešilo v neko smer.
  • sila teže - Z njo Zemlja privlači jabolko.
  • nasprotna sila - Z njo jabolko privlači Zemljo.

Drugi Newtonov zakon pravi, da je pospešek telesa premo sorazmeren s silo, ki deluje na telo.

Če se sila, ki deluje na telo, poveča za dvakrat ali trikrat, bo pospešek telesa dvakrat ali trikrat večji. Pri tem je pospešek obratno sorazmeren z maso: če je masa telesa dvakrat ali trikrat večja, je pospešek ob isti sili dvakrat ali trikrat manjši.

Masa telesa določa, v kolikšni meri se telo upira pospešku; masa je torej merilo za vztrajnost.
Matematična formula: F = m*a.
Enota za maso je kg, enota za pospešek pa m/s². Enota za silo je tako kg*m/s² ali newton (N).
Sila 1 N pospeši telo z maso 1 kg s pospeškom 1 m/s².

Tretji Newtonov zakon

  • Telo miruje ali se giblje enakomerno premočrtno, dokler nanj ne deluje nobena zunanja sila.
  • sila trenja - Deluje na telo v gibanju, spremeni stanje gibanja telesa in ga upočasni. (Pojemek je negativni pospešek.) Če ne bi delovala, bi se telo gibalo premočrtno enakomerno.
  • sila trenja - Neprestano deluje na telo in skuša spremeniti njegovo stanje gibanja. Da se telo ohrani v enakomernem premočrtnem gibanju, jo mora premagati nasprotna, vlečna sila.
  • vlečna sila - Potrebna je za ohranjanje gibanja telesa, ki ga upočasnjuje sila trenja. Ko je po velikosti enaka in po smeri nasprotna sili trenja oziroma ko je vsota vseh sil, ki delujejo na telo, enaka nič, se telo giblje enakomerno premočrtno. Če se telo premika po mizi, upočasni in se na koncu ustavi, to ni v nasprotju s prvim Newtonovim zakonom, saj na telo neprestano deluje sila trenja.
  • Pospešek telesa je premo sorazmeren s silo, ki deluje na telo, in kaže v smer sile (F = m*a).
  • potisna sila - Ustvarja jo pogon vesoljske ladje, zato ta pospeši. Ker v vesolju trenja skorajda ni, ladja z izključenim pogonom izvaja enakomerno premočrtno gibanje (ali miruje).
  • enaki potisni sili
  • telo z manjšo maso
  • telo z večjo maso - Telo z večjo maso ima pri enaki potisni sili manjši pospešek kot telo z manjšo maso. Masa določa, v kolikšni meri se telo upira pospešku, oziroma je merilo za vztrajnost telesa.
  • enaki masi
  • manjša potisna sila
  • večja potisna sila - Če imata dve telesi enako maso, bo imelo večji pospešek tisto, na katerega deluje večja sila.
  • Če prvo telo deluje na drugega z neko silo, deluje drugo telo na prvega z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo.
  • sila - Z njo astronavt deluje na žogo, zaradi nje žoga pospeši.
  • nasprotna sila - Z njo žoga deluje na astronavta, zaradi nje astronavt pospeši.
  • sila - Ob strelu povzroči, da krogla švigne iz pištole.
  • nasprotna sila - Ob strelu povzroči, da pištola udari nazaj.
  • sila
  • nasprotna sila - Žoga deluje na tla s silo, tla pa delujejo na žogo z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo, zato se žoga odbije od tal.
  • sila teže - Z njo jabolko privlači vejo/dinamometer.
  • nasprotna sila - Z njo veja/dinamometer privlači jabolko; uravnoteži silo teže jabolka, sicer bi jabolko pospešilo v neko smer.
  • sila teže - Z njo Zemlja privlači jabolko.
  • nasprotna sila - Z njo jabolko privlači Zemljo.

Tretji Newtonov zakon je zakon vzajemnega učinka. Pravi takole: če prvo telo deluje na drugega z neko silo, deluje drugo telo na prvega z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo. Sile torej vedno nastopajo v parih.

Ta zakon je temeljno načelo delovanja raket: ob vžigu pogonskega goriva nastane sila, ki potiska pline ven, reakcijska sila pa poganja raketo v nasprotno smer. Orožje pri strelu udari nazaj zaradi reakcijske sile na silo, ki izstreli kroglo naprej.

Naša stopala delujejo na tla s silo, tla pa delujejo na naša stopala z reakcijsko silo. Sila, s katero telo privlači Zemljo, je enaka sili, s katero Zemlja privlači telo.

Naloga

Povezani dodatki

Znani astronomi in fiziki

Animacija predstavlja delo astronomov in fizikov, ki so temeljito spremenili naše predstave o vesolju.

Breztežnost

Vesoljska ladja je na svojem tiru v stalnem prostem padu.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Sile

Animacija prikazuje, kako delujejo sile na voziček s kolesi in na drsni voziček.

Torzijske tehtnice

Velikost sil merijo z merjenjem zvijanja torzijske žice.

Aerodynamic lift

Zaradi asimetričnega profila na krilih letal ob veliki hitrosti nastane vzgon.

Comets

Comets are spectacular celestial bodies orbiting the Sun.

Delavnica Galilea Galileja

Galileo Galilej je s svojimi znanstvenimi odkritji ogromno prispeval k napredku fizike in astronomije.

Delovanje podmornice

Podmornica potone ali se dvigne na površje s spreminjanjem povprečne gostote trupa.

Fiziki, ki so spremenili svet

Ti veliki znanstveniki so odločilno vplivali na napredek fizike.

Gravitational waves (LIGO)

Massive accelerating or orbiting bodies cause ripples in spacetime. These are called gravitational waves.

Jadrnice

Trgovske jadrnice (škunerje) so začeli izdelovati na Nizozemskem v 17. stoletju.

Laboratorij Marie Curie

Marie Curie, edina oseba, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanosti, je bržkone najslavnejša ženska v zgodovini znanosti.

Poševni stolp (Pisa, 14. stoletje)

Srednjeveški zvonik katedrale v Pisi je najbolj znan poševni stolp na svetu.

The physics of bicycles

Some principles of physics can be demonstrated through the functioning of bicycles.

Toplozračni balon

Toplozračni balon je lebdeč zrakoplov, napolnjen s toplim zrakom.

Vrste umetnih satelitov

Umetne satelite, ki krožijo okoli Zemlje, uporabljamo v civilne in vojaške namene.

Starorimski oblegovalni stroji

Rimski osvajalci so učinkovito uporabljali tehnične naprave, ki so jih izdelovali za obleganje utrjenih ciljev.

Added to your cart.