Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne

Francoski cesar Napoleon I. je bil eden najsijajnejših vojaških poveljnikov v zgodovini.

Zgodovina

Keywords

Napoleon, Napoleonovih vojn, vojna, Bonaparte, vojaška zgodovina, bitka, Francija, vojaška akcija, cesar, splošno, Zmage, v novem veku, Evropa, imperij, Strategija, atlas, države

Povezani dodatki

Questions

  • Kaj je bil najnenavadnejši trenutek med Napoleonovim kronanjem?
  • Kako se imenuje zbirka zakonov, ki jih je uveljavil Napoleon?
  • Katera bitka se je zgodila prej?
  • Katerega leta je Napoleon postal cesar Francozov?
  • Kam je bil Napoleon izgnan prvič, leta 1814?
  • Kam je bil Napoleon izgnan drugič, leta 1815?
  • Proti kateri državi se Napoleon ni nikoli vojskoval?
  • Kje je Napoleon dosegel svoje prve večje vojaške uspehe?
  • V kateri bitki je padel admiral Horatio Nelson?
  • Kje je Napoleon umrl?
  • Kje se je Napoleon rodil?
  • Katerega leta je Napoleon umrl?
  • Kaj je bil Napoleon po narodnosti?
  • Kaj NI bil dejavnik pri Napoleonovem porazu v Rusiji?
  • Kateri vojaški poveljnik je bil Napoleonov nasprotnik?
  • Kateri vojaški poveljnik NI bil Napoleonov nasprotnik?
  • Kako se je imenovala znamenita Napoleonova vojska med letoma 1805 in 1815?
  • Katerega leta se je Napoleon rodil?
  • Kdaj je Napoleon vladal kot cesar Francozov?
  • Katera država med Napoleonovo vladavino NI bila francoski satelit?
  • Katera država je bila med Napoleonovo vladavino francoski satelit?
  • Kaj Napoleon NI bil nikoli po funkciji?
  • Kaj NI bil Napoleonov vzdevek?
  • Kaj je bil Napoleonov vzdevek?
  • Kateri spopad je znan kot bitka narodov?
  • Kateri spopad je znan kot bitka treh cesarjev?
  • V kateri bitki je bil Napoleon poražen?
  • V kateri bitki je bil Napoleon poražen?
  • V kateri bitki je Napoleon zmagal?
  • V kateri bitki je Napoleon zmagal?
  • Katera bitka se je zgodila prej?
  • Katera bitka se je zgodila pozneje?

Scenes

Evropske države

  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
  • Kraljevina Portugalska
  • Kraljevina Španija
  • Francosko cesarstvo
  • Kraljevina Danska
  • Kraljevina Švedska
  • Kraljevina Prusija
  • Varšavska vojvodina
  • Kraljevina Bavarska
  • Avstrijsko cesarstvo
  • Kraljevina Italija
  • Neapeljsko kraljestvo
  • Ruski imperij
  • Osmanski imperij
  • Egipt
  • Kraljevina Ogrska

Napoleon Bonaparte je bil eden najsijajnejših vojaških poveljnikov v zgodovini. Na novo je zarisal zemljevid Evrope tako kot general kot cesar. Potem ko je bil leta 1804 okronan za cesarja, je z uspešnimi vojaškimi pohodi razširil francosko ozemlje. Vladal ni samo Francoskemu cesarstvu, ampak tudi njegovim uradno neodvisnim satelitskim državam. Vodili so jih Napoleonovi zvesti maršali in sorodniki (njegov brat Louis je denimo postal kralj Holandije).

Tako je nastalo prvo Francosko cesarstvo (Empire Français). Leta 1813 je obsegalo površino 2.100.000 km², njegovo prebivalstvo pa je leta 1812 štelo 44 milijonov.

Charles Maurice de Talleyrand, Napoleonov zunanji minister, je leta 1808 ruskemu carju Aleksandru I. glede Napoleonovih osvajanj dejal tole: "Ren, Alpe, Pireneje je osvojilo francosko ljudstvo. Za ostalo je odgovoren cesar. Francija tega noče."

Vojaški pohodi

  • Italijanska kampanja
  • Egiptovska kampanja
  • Srednjeevropske kampanje
  • Ruska kampanja
  • Iberska kampanja
  • 'Sto dni'

Koalicijske vojne so bile niz spopadov med letoma 1792 in 1815. Vojne od 1799 (Napoleon postane prvi konzul) do 1815 (Napoleonov padec) so znane kot napoleonske vojne. Glede začetka tega obdobja ni soglasja; nekateri menijo, da se začne leta 1803 (izbruh angleško-francoske vojne) oz. leta 1804 (Napoleonovo kronanje za cesarja).

Čeprav je glavnina spopadov potekala v Evropi, skupaj predstavljajo nekakšno 'svetovno vojno', saj so zajeli tudi druge dele sveta: severno Afriko, dele Azije in Atlantski ocean.

Francija in njene zaveznice so se bojevale proti različnim koalicijam (od tod izvira ime) evropskih držav. Tovrstnih zavezništev in s tem koalicijskih vojn je bilo sedem:

vojna prve koalicije (1792–1797 oz. 1793–1797)
vojna druge koalicije (1798–1802 oz. 1800–1804)
vojna tretje koalicije (1803–1805 oz. 1805)
vojna četrte koalicije (1806–1807)
vojna pete koalicije (1809)
vojna šeste koalicije (1813–1814)
vojna sedme koalicije (1815)

Obdobje vojn se je zaključilo z Napoleonovim porazom in ustanovitvijo svete alianse. Spopadi so močno zaznamovali ne samo evropsko zgodovino, temveč tudi zgodovino sveta še dolgo po letu 1815.

Napoleonske vojne

  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
  • Kraljevina Portugalska
  • Kraljevina Španija
  • Francosko cesarstvo
  • Kraljevina Danska
  • Kraljevina Švedska
  • Kraljevina Prusija
  • Varšavska vojvodina
  • Kraljevina Bavarska
  • Avstrijsko cesarstvo
  • Kraljevina Italija
  • Neapeljsko kraljestvo
  • Ruski imperij
  • Osmanski imperij
  • Egipt
  • Kraljevina Ogrska

Napoleonova vojska Grande Armée (Velika vojska) je delovala med letoma 1805 in 1815. Na njene praporje je vplivala francoska tribarvnica (modra, bela, rdeča), njeno geslo se je glasilo 'Valeur et Discipline' (Hrabrost in disciplina). Na vrhuncu, pred rusko kampanjo leta 1812, je štela 680.000 mož, od tega kakih 550.000 Francozov, ostalo so bili vojaki drugih narodov.

Zahvaljujoč Napoleonovi sijajni taktiki in dobro izurjenim poveljnikom je vojska sprva zmagovala eno bitko za drugo in dajala vtis nepremagljivosti.

Sestavljali so jo trije rodovi: pehota, konjenica in topništvo. Številne spopade je odločila težka konjenica, ključni so bili tudi topovi. Pomembni deli Napoleonove vojske so bili še Garde Impériale (Cesarska straža), tuje čete in podporne enote (inženirci, kurirji, zdravstveno osebje, logisti).

Napoleon Bonaparte

Napoleon Bonaparte se je rodil leta 1769 v Ajacciu na Korziki. Še pred 10. letom starosti je odšel v Francijo in pet let obiskoval vojaško šolo v kraju Brienne. Leta 1784 je vstopil na vojaško akademijo v Parizu in leto pozneje tam diplomiral.

Leta 1786 je postal poročnik v francoskem topniškem polku. Nenehno se je izpopolnjeval in služil v mestnih garnizijah, dokler ni leta 1789 izbruhnila francoska revolucija. Nenehno se je vzpenjal po vojaški hierarhiji. Prvi večji vojaški uspeh je dosegel leta 1793 kot stotnik, osvobodil je mesto Toulon in bil povišan v brigadnega generala.

Postajal je vpliven. Leta 1796 se je poročil z Josephine de Beauharnais. Dva dni zatem je bil imenovan za poveljnika 'Vojske Italije'. 'Mali desetnik', kot so ga klicali njegovi vojaki, je dosegal eno zmago za drugo in njegova priljubljenost je švignila v višave.

Z udarom leta 1799 je postal prvi konzul in v Franciji vzpostavil dejansko vojaško diktaturo. Leta 1802 je postal dosmrtni konzul, leta 1804 pa v prisotnosti papeža Pija VII. samega sebe okronal za cesarja, s čimer je nastalo Francosko cesarstvo.

Nadaljeval je z vojaškimi pohodi. Vrhunec moči je dosegel leta 1810. Ker je skušal ustvariti dinastijo, se je ločil od Josephine in oženil Marijo-Luizo, hčer avstrijskega cesarja Franca I.

Prvo večjo izgubo prestiža je utrpel med rusko kampanjo leta 1812. Takrat se je izkazalo, da njegova vojska le ni nepremagljiva. Po odločilnem porazu v bitki narodov pri Leipzigu je bil izgnan na italijanski otok Elba, od tam zbežal in se manj kot leto pozneje vrnil v Francijo.

Njegovih poslednjih 'sto dni' se je končalo z uničujočim porazom v bitki pri Waterlooju. Bil je prisiljen odstopiti in se odpovedati nazivu. Ponovno je bil izgnan, tokrat na otok Sveta Helena v južnem Atlantskem oceanu.

Z drugega izgnanstva ni bilo pobega. Napoleon, ki so ga klicali tudi 'Ljudožer' in 'Korziški oger', je umrl na otoku leta 1821. O vzroku smrti se še vedno krešejo mnenja.

Animacija

  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
  • Kraljevina Portugalska
  • Kraljevina Španija
  • Francosko cesarstvo
  • Kraljevina Danska
  • Kraljevina Švedska
  • Kraljevina Prusija
  • Varšavska vojvodina
  • Kraljevina Bavarska
  • Avstrijsko cesarstvo
  • Kraljevina Italija
  • Neapeljsko kraljestvo
  • Ruski imperij
  • Osmanski imperij
  • Egipt
  • Kraljevina Ogrska
  • Ulm
  • Slavkov (Austerlitz)
  • Jena-Auerstadt
  • Berlin
  • Varšava
  • Eylau
  • Friedland
  • Dunaj
  • Wagram
  • Dresden
  • Leipzig
  • Smolensk
  • Borodino
  • Moskva
  • Gibraltar
  • Trafalgar
  • Vitoria
  • Burgos
  • Zaragoza
  • Madrid
  • La Coruña
  • Lizbona
  • Valencia
  • Barcelona
  • Bailén
  • Elba
  • Pariz
  • Waterloo
  • Italijanska kampanja
  • Egiptovska kampanja
  • Srednjeevropske kampanje
  • Ruska kampanja
  • Iberska kampanja
  • 'Sto dni'

Celinski sistem

  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
  • Kraljevina Portugalska
  • Kraljevina Španija
  • Francosko cesarstvo
  • Kraljevina Danska
  • Kraljevina Švedska
  • Kraljevina Prusija
  • Varšavska vojvodina
  • Kraljevina Bavarska
  • Avstrijsko cesarstvo
  • Kraljevina Italija
  • Neapeljsko kraljestvo
  • Ruski imperij
  • Osmanski imperij
  • Egipt
  • Kraljevina Ogrska

Eden Napoleonovih največjih tekmecev je bilo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske. Ker ga ni uspel vojaško poraziti, je 21. novembra 1806 izdal berlinski odlok in vzpostavil celinski sistem blokade, da bi oslabil britansko gospodarstvo, pa tudi odgovoril na britansko blokado severne obale Francije.

Napoleonov cilj je bil izključiti Veliko Britanijo iz evropske trgovine. Britanskim ladjam in nevtralnim plovilom, ki so prihajala iz Velike Britanije, je prepovedal dostop v pristanišča Francije in njenih zaveznic (npr. Holandija, Španija). Poleg tega je razglasil, da v Evropi zaplenjeno britansko blago velja za zakonit plen. Blokadi so se morale pridružiti tudi Prusija, Danska, Švedska in Rusija. Celinski sistem ni prizadel samo gospodarstva Velike Britanije, ampak tudi drugih držav, slednje celo še bolj. Zaradi gospodarske krize na začetku 1810. let je Napoleon blokado še poostril in s tem povzročil nemalo napetosti.

Prva država, ki je izstopila iz sistema blokade, je bila Rusija. S tem je dala Franciji povod za napad. Po Napoleonovem porazu so blokado odpravile tudi druge države, večinoma leta 1814. Ena od pozitivnih posledic celinskega sistema je bila ta, da so evropske države brez dostopa do kolonialnega blaga morale razviti nove industrije.

Narration

Napoleon Bonaparte je bil eden najsijajnejših vojaških poveljnikov v zgodovini. Na novo je zarisal zemljevid Evrope tako kot general kot cesar. Potem ko je bil leta 1804 okronan za cesarja, je z uspešnimi vojaškimi pohodi razširil francosko ozemlje. Vladal ni samo Francoskemu cesarstvu, ampak tudi njegovim uradno neodvisnim satelitskim državam.

Koalicijske vojne so bile niz spopadov med letoma 1792 in 1815. Vojne od 1799 (Napoleon postane prvi konzul) do 1815 (Napoleonov padec) so znane kot napoleonske vojne.

Čeprav je glavnina spopadov potekala v Evropi, skupaj predstavljajo nekakšno 'svetovno vojno', saj so zajeli tudi druge dele sveta: severno Afriko, dele Azije in Atlantski ocean. Francija in njene zaveznice so se bojevale proti različnim koalicijam (od tod izvira ime) evropskih držav.

Sprva francoska vojska je dosegal eno zmago za drugo, ustvarili so mit o sebi in Napoleonovu neobčutljivost. Napoleon je dosegel vrhunec leta 1810. Prvo večjo izgubo prestiža je utrpel med rusko kampanjo leta 1812. Takrat se je izkazalo, da njegova vojska le ni nepremagljiva.

Po odločilnem porazu v bitki narodov pri Leipzigu je bil izgnan na italijanski otok Elba, od tam zbežal in se manj kot leto pozneje vrnil v Francijo.

Njegovih poslednjih 'sto dni' se je končalo z uničujočim porazom v bitki pri Waterlooju. Bil je prisiljen odstopiti in se odpovedati nazivu. Ponovno je bil izgnan, tokrat na otok Sveta Helena v južnem Atlantskem oceanu.

Obdobje vojn se je zaključilo z Napoleonovim porazom in ustanovitvijo svete alianse. Spopadi so močno zaznamovali ne samo evropsko zgodovino, temveč tudi zgodovino sveta.

Povezani dodatki

Bitka pri Trafalgarju (1805)

V pomorski bitki med napoleonskimi vojnami je britansko ladjevje pod poveljstvom admirala Nelsona premagalo francosko-špansko floto.

Napoleonov vojak (19. stoletje)

Grande Armée, Napoleonova vojska, je svoj čas veljala za nepremagljivo.

Slavolok zmage (Pariz, 1836)

Gradnja slavoloka se je končala šele po padcu Napoleona, leta 1836.

Mir Castle Complex (17th century)

The Mir Castle Complex, situated in the town of Mir, Belarus was built in the Gothic-Renaissance style.

Zgodovinska topografija (bitke - svetovna zgodovina)

Naloga z nemo karto je zbirka najpomembnejših bitk svetovne zgodovine.

Angleška bojna ladja (18. stoletje)

Od 17. do 19. stoletja so bile angleške jadrnice med najboljšimi na svetu.

Bastilja (Pariz, 18. stoletje)

Pariški zapor je zaslovel zaradi dogodkov med francosko revolucijo leta 1789.

Delovanje topa (18. stoletje)

Top je bil pomembno strelno orožje z začetka sodobne zgodovine, razširjeno tako na kopnem kot na morju.

Giljotina

Naprava za obglavljanje je bila bolj človeška od prejšnjih usmrtilnih naprav in je dobila ime po francoskem zdravniku.

Imperiji novega veka

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Ladijski top (17. stoletje)

Po kopenskih so se topovi pojavili tudi v pomorskih bitkah.

Panteon (Pariz, 18. stoletje)

Največja in najpomembnejša francoska neoklasicistična stavba, dokončana leta 1790, je zadnje počivališče velikanov domovine.

Makedonsko cesarstvo

Legendarni vladar in vojaški vodja Aleksander Veliki je ustvaril obsežno cesarstvo.

Added to your cart.