Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Morski škorpijoni (Eurypteridi)

Morski škorpijoni (Eurypteridi)

Izumrla skupina vodnih členonožcev iz paleozoika.

Biologija

Keywords

prazgodovinsko bitje, Fosil, morski škorpijoni, izumrli, eurypterida, paleozoik, Zgodovina Zemlje, geološke starosti, kambrij, perm, trebuh, chelicera, hitina plast, oklep, cephalothorax, koša, členonožec, predator, mesojeda, členonožci, živali, biologija

Povezani dodatki

Scenes

Eurypterid

Eurypteridi ali morski škorpijoni so izumrla skupina morskih členonožcev iz paleozoika, največjih členonožcev, kar jih je kdaj živelo. Bili so izvrstni plenilci in so bivali v morjih ali jezerih. Zaradi podolgovatih zadkov in iglam podobnih repov so spominjali na zdajšnje škorpijone, čeprav niso bili pravi škorpijoni. Pripadali so poddeblu pipalkarjev in so bili sorodniki pajkovcev.

Morske škorpijone je pokrivalo togo zunanje ogrodje (hitinjača). Njihovi prednji pari okončin so služili hoji in prehranjevanju, zadnji par pa je bil spremenjen v plavalne okončine.

Na podlagi najdenih fosilov je znanih več kot 200 vrst Eurypteridov. Najbolj razširjen je bil najbrž Eurypterus giganteus, katerega večji primerki so bili dolgi 130 cm.

Mixopterus kiaeri je dosegel podobno velikost. Zanj sta bila značilna dva para močnih hodilnih nog, na katerih so bile dolge konice.

Megalograptus je imel prav tako dobro razvite noge za hojo. Nekateri primerki so dosegli dolžino 170 cm.

Največji znani Eurypterid je bil Jaekelopterus rhenaniae, ki je v dolžino najbrž meril okrog 2,5 m in imel strašljive, 40 cm dolge klešče.

Plavanje

Eurypterus giganteus

  • sestavljene oči
  • enostavne oči
  • glavoprsje
  • zadek
  • rep
  • postabdomen
  • oklep
  • plavalne okončine
  • hodilne noge
  • pipalka

Mixopterus kiaeri

  • sestavljene oči
  • glavoprsje
  • zadek
  • rep
  • postabdomen
  • oklep
  • plavalne okončine
  • hodilne noge
  • pipalka

Megalograptus

  • sestavljene oči
  • glavoprsje
  • zadek
  • rep
  • postabdomen
  • oklep
  • plavalne okončine
  • hodilne noge
  • pipalka

Jaekelopterus rhenaniae

  • sestavljene oči
  • enostavne oči
  • glavoprsje
  • zadek
  • rep
  • postabdomen
  • oklep
  • plavalne okončine
  • hodilne noge
  • pipalka

Primerjava

  • Eurypterus giganteus
  • Megalograptus
  • Jaekelopterus rhenaniae
  • Mixopterus kiaeri

Animacija

  • sestavljene oči
  • enostavne oči
  • glavoprsje
  • zadek
  • rep
  • postabdomen
  • oklep
  • plavalne okončine
  • hodilne noge
  • pipalka

Narration

Eurypteridi ali morski škorpijoni so izumrla skupina morskih členonožcev iz paleozoika, največjih členonožcev, kar jih je kdaj živelo. Bili so izvrstni plenilci in so bivali v morjih ali jezerih. Zaradi podolgovatih zadkov in iglam podobnih repov so spominjali na zdajšnje škorpijone, čeprav niso bili pravi škorpijoni. Pripadali so poddeblu pipalkarjev in so bili sorodniki pajkovcev.

Morske škorpijone je pokrivalo togo zunanje ogrodje (hitinjača). Njihovi prednji pari okončin so služili hoji in prehranjevanju, zadnji par pa je bil spremenjen v plavalne okončine.

Na podlagi najdenih fosilov je znanih več kot 200 vrst Eurypteridov. Najbolj razširjen je bil najbrž Eurypterus giganteus, katerega večji primerki so bili dolgi 130 cm.

Mixopterus kiaeri je dosegel podobno velikost. Zanj sta bila značilna dva para močnih hodilnih nog, na katerih so bile dolge konice.

Megalograptus je imel prav tako dobro razvite noge za hojo. Nekateri primerki so dosegli dolžino 170 cm.

Največji znani Eurypterid je bil Jaekelopterus rhenaniae, ki je v dolžino najbrž meril okrog 2,5 m in imel strašljive, 40 cm dolge klešče.

Povezani dodatki

Trilobiti ali trokrparji

Mednje so spadali tudi predniki pajkovcev in rakov.

Amoniti

Izumrli glavonožci s trdo zunanjo lupino. So odlični fosilni kazalniki, omogočajo povezati plast z geološkimi časovnimi obdobji.

Debelorepi škorpijon

Debelorepi škorpijon sodi med najbolj strupene škorpijone na svetu.

Permian flora and fauna

This 3D scene presents the flora and fauna of the last period of the Palaeozoic Era.

Rastlinstvo in živalstvo v obdobju karbona

Animacija prikazuje nekaj živali in rastlin, značilnih za geološko dobo med devonom in permom (pred 358–299 milijoni let).

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Ichthyosaurus (ihtiozaver)

Ribi podoben praplazilec, ki se je prilagodil življenju v morju, primer konvergentne evolucije.

Ichthyostega

Pred 360 milijoni leti izumrla pradvoživka, zgodnji predstavnik kopenskih vretenčarjev.

Tiktaalik

Predstavlja evolucijski prehod med ribami in štirinožnimi kopenskimi vretenčarji.

Pteranodon longiceps

Izumrli leteči plazilec, podoben ptičem, čeprav z njimi ni neposredno evolucijsko povezan.

Apatozaver

Rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom in nabitim, težkim telesom.

Deinonih

Deinonih, katerega ime pomeni "strašni krempelj", je bil mesojedi dinozaver iz družine Dromaeosauridae.

Stegozaver

Praplazilec, ploščice na hrbtu živali so pomagale pri regulaciji temperature.

Tiranozaver T. rex

Zelo veliki mesojedi izumrli plazilec, najbolj znan dinozaver.

Triceratops

Rastlinojedi dinozaver iz pozne krede, zlahka prepoznaven po treh rogovih in koščenem grebenu.

Added to your cart.