Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Merjenje časa

Merjenje časa

Prvi koledarji in prve naprave za merjenje časa so se pojavili v vzhodnih civilizacijah.

Zgodovina

Keywords

Merjenje časa, Čas, Koledar, merilnik časa, časovna enota, sončna ura, Peščena ura, Vodna ura, letnik, mesec, dan, planetarnih orbit, Planetarni motion, v starem veku, civilizacija, Egipt, Sonce, Luna, astronomija, Hellas, Earth, os vrtenja, kultura

Povezani dodatki

Scenes

Pot Zemlje okoli Sonca

  • Sonce
  • Zemlja
  • Luna

Eno leto

En mesec

En dan

Sončna ura

Peščena ura

Vodna ura

Animacija

Že zgodaj v človeški zgodovini se je porodila potreba po merjenju časa. Razumevanje in merjenje časa je imelo pomembno vlogo v starodavnem kmetijstvu in življenju poljedelskih ljudstev. Prvi koledarji so se pojavili skupaj s pisavo ter razvojem matematike in astronomije. Vsebovali so naslednje enote merjenja časa: dan, mesec in leto.

Leto je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da napravi en krog po svoji tirnici okrog Sonca. Sidersko ali zvezdno leto se razlikuje od koledarskega leta. Sidersko leto je zelo natančno izmerjeni čas, ki ga Zemlja potrebuje, da napravi en krog po svoji tirnici okrog Sonca, in je merjen glede na zvezde stalnice. Ker je sidersko leto za približno četrtino dneva daljše od navadnega koledarskega leta, ki ima 365 dni, na vsaka štiri leta nastopi prestopno leto s 366 dnevi.

Mesec je obdobje, v katerem Luna obkroži Zemljo. To obdobje je težko natančno določiti in opisati, saj se iz meseca v mesec spreminja. Zato velja dogovor, kot na primer v našem gregorijanskem koledarju, da so meseci v koledarjih sestavljeni iz celih dni, koledarsko leto pa je razdeljeno na 12 mesecev.

Dan je opredeljen kot čas, ki ga Zemlja potrebuje za en vrtljaj okoli svoje osi. Koledarski mesec ima lahko 28, 30 ali 31 dni. Februar ima običajno 28, v prestopnem letu pa 29 dni.

Ena od najstarejših naprav za merjenje časa je sončna ura. Pisni viri navajajo, da so jo uporabljali že stari Grki. Sončnih ur je več vrst. Pri vodoravni sončni uri je igla vzporedna z Zemljino osjo. Ker igla ni pravokotna na površino sončne ure, se senca čez dan ne premika z enakomerno hitrostjo, zaradi česar je ure težje označiti. Ko se Sonce pomika čez nebo, se rob sence igle poravna z različnimi oznakami ur in kaže pravilen čas. Celo v srednjem veku so sončne ure veljale za najnatančnejše naprave za merjenje časa.

Kdaj in kje se je pojavila prva peščena ura, ni povsem znano. Jasno pa je, da so jo veliko uporabljali v 16. stoletju. Peščena ura je bila sestavljena iz dveh navpičnih steklenih bučk enake velikosti, nameščenih na podstavku. Spodnja bučka je bila napolnjena s peskom, zgornja pa je bila prazna. Ko je bilo treba izmeriti čas, so uro obrnili, tako da je pesek stekel v spodnjo bučko. Časovno obdobje, ki so ga lahko izmerili s peščeno uro, je bilo odvisno od količine peska in širine vratu.

Vodna ura je bila v rabi že v starih časih. Po pisnih virih se je najprej uporabljala v Egiptu in se nato razširila v Mezopotamijo in staro Grčijo. Narejena je bila iz vodotesne glinene posode z oznakami, ki so kazale minevanje časa. Na dnu posode je bila odprtina, skozi katero je odtekala voda. Vodo so vlili v posodo do določene višine. Ko je voda nato zapuščala posodo, je postajalo vidnih vse več oznak. Merjeno časovno obdobje je bilo mogoče prilagoditi z ustrezno izbiro oznak in velikostjo odprtine.

Narration

Že zgodaj v človeški zgodovini se je porodila potreba po merjenju časa. Razumevanje in merjenje časa je imelo pomembno vlogo v starodavnem kmetijstvu in življenju poljedelskih ljudstev. Prvi koledarji so se pojavili skupaj s pisavo ter razvojem matematike in astronomije. Vsebovali so naslednje enote merjenja časa: dan, mesec in leto.

Leto je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da napravi en krog po svoji tirnici okrog Sonca. Sidersko ali zvezdno leto se razlikuje od koledarskega leta. Sidersko leto je zelo natančno izmerjeni čas, ki ga Zemlja potrebuje, da napravi en krog po svoji tirnici okrog Sonca, in je merjen glede na zvezde stalnice. Ker je sidersko leto za približno četrtino dneva daljše od navadnega koledarskega leta, ki ima 365 dni, na vsaka štiri leta nastopi prestopno leto s 366 dnevi.

Mesec je obdobje, v katerem Luna obkroži Zemljo. To obdobje je težko natančno določiti in opisati, saj se iz meseca v mesec spreminja. Zato velja dogovor, kot na primer v našem gregorijanskem koledarju, da so meseci v koledarjih sestavljeni iz celih dni, koledarsko leto pa je razdeljeno na 12 mesecev.

Dan je opredeljen kot čas, ki ga Zemlja potrebuje za en vrtljaj okoli svoje osi. Koledarski mesec ima lahko 28, 30 ali 31 dni. Februar ima običajno 28, v prestopnem letu pa 29 dni.

Ena od najstarejših naprav za merjenje časa je sončna ura. Pisni viri navajajo, da so jo uporabljali že stari Grki. Sončnih ur je več vrst. Pri vodoravni sončni uri je igla vzporedna z Zemljino osjo. Ker igla ni pravokotna na površino sončne ure, se senca čez dan ne premika z enakomerno hitrostjo, zaradi česar je ure težje označiti. Ko se Sonce pomika čez nebo, se rob sence igle poravna z različnimi oznakami ur in kaže pravilen čas. Celo v srednjem veku so sončne ure veljale za najnatančnejše naprave za merjenje časa.

Kdaj in kje se je pojavila prva peščena ura, ni povsem znano. Jasno pa je, da so jo veliko uporabljali v 16. stoletju. Peščena ura je bila sestavljena iz dveh navpičnih steklenih bučk enake velikosti, nameščenih na podstavku. Spodnja bučka je bila napolnjena s peskom, zgornja pa je bila prazna. Ko je bilo treba izmeriti čas, so uro obrnili, tako da je pesek stekel v spodnjo bučko. Časovno obdobje, ki so ga lahko izmerili s peščeno uro, je bilo odvisno od količine peska in širine vratu.

Vodna ura je bila v rabi že v starih časih. Po pisnih virih se je najprej uporabljala v Egiptu in se nato razširila v Mezopotamijo in staro Grčijo. Narejena je bila iz vodotesne glinene posode z oznakami, ki so kazale minevanje časa. Na dnu posode je bila odprtina, skozi katero je odtekala voda. Vodo so vlili v posodo do določene višine. Ko je voda nato zapuščala posodo, je postajalo vidnih vse več oznak. Merjeno časovno obdobje je bilo mogoče prilagoditi z ustrezno izbiro oznak in velikostjo odprtine.

Povezani dodatki

Karakalove terme (Rim, 3. stoletje)

Razkošni kopališki kompleks rimskega cesarja so zgradili v 3. stoletju.

Znameniti starodavni imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Makedonski vojak (4. stoletje pr. n. št.)

Vojaki antičnega makedonskega kraljestva so daleč naokrog veljali za neustrašne borce.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

The Ancient Olympic Games

Learn more about the origins of the ancient Olympic Games and its revival in modern times.

Perzijski bojevnik (5. stoletje pr. n. št.)

Najnevarnejši člani staroperzijske vojske so bili izvrstni lokostrelci.

Nekropola Cella Septichora (Pécs, Madžarska, 4. stoletje)

Zgodnja krščanska nekropola je zanimivo arheološko najdišče.

Starorimski vojaški tabor

V rastočem rimskem imperiju so na zasedenih ozemljih postavljali vojaške tabore.

Added to your cart.