Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Mars

Mars

Na rdečem planetu iščejo sledi vode in življenja.

Geografija

Keywords

Mars, lune Mars, Osončje, notranji planet, skalnata planet, Fobos, Deimos, Sonce, planet, astronomija, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Osončje

  • Sonce
  • Merkur
  • Venera
  • Zemlja
  • Mars
  • Jupiter
  • Saturn
  • Uran
  • Neptun

Mars je četrti planet po vrsti, gledano od Sonca, in najbolj oddaljen izmed notranjih planetov. Je 1,52-krat dlje od Sonca kot Zemlja. Njegov premer je za približno polovico manjši od Zemljinega, masa pa je približno desetkrat manjša. Mars je kamniti planet.

Mars

  • vrtilna os
  • pravokotnica na ravnino kroženja
  • ravnina kroženja
  • orbita okoli Sonca
  • ekvator
  • 25,19 °

Podatki:

Premer: 6.794 km (0,53 Zemljinega)

Masa: 6,4185×10²³ kg (0,107 Zemljine)

Povprečna gostota: 3,93 g/cm³

Gravitacija na površju: 0,376 g

Temperatura površja: od –50 °C do 20 °C

Število lun: 2

Vrtilni čas: 24 h 37 min

Naklon osi: 25,2 °

Povprečna oddaljenost od Sonca:
227.936.637 = 1,52 AE =
12 svetlobnih minut

Izsrednost tira: 0,093412

Obhodni čas: 1,88 leta

Topografija

  • Severna ledena kapa
  • Južna ledena kapa
  • Arcadia Planitia Ravnica Arcadia
  • Amazonis Planitia Ravnica Amazonis
  • Elysium Planitia Elizejska ravnica
  • Acidalia Planitia Ravnica Acidalia
  • Utopia Planitia Ravnica Utopija
  • Elysium Mons Elizijska gora
  • Olympus Mons Olimpska gora
  • Arabia Terra
  • Tempe Terra
  • Sirenum Terra
  • Noachis Terra
  • Tyrrhena Terra
  • Promethei Terra
  • Cimmeria Terra
  • Xanthe Terra
  • Tharsis platea Hrbet Tarsej
  • Valles Marineris Marinerove doline
  • Solis Lacus Planota Solis
  • Hesperia Planum Planota Hesperia
  • von Kármán crater von Kármánov krater
  • Isidis Basin Bazen Isidis
  • Hellas Basin Grški bazen
  • Argyre Basin Argirski bazen

Na površju severne poloble so velikanski ognjeniški stožci in ščitaste ognjeniške gore, medtem ko je južna polobla prekrita s starimi udarnimi kraterji. Kraterji, ki merijo tudi več kot 300 metrov in v premeru včasih več sto kilometrov, so verjetno nastali ob trkih asteroidov, kar ni presenetljivo, saj asteroidni pas leži blizu Marsove orbite. Na južni polobli Marsa je več velikih, okroglih bazenov, od katerih je največji Hellas z 2000 km premera. Marsova rdeča barva je posledica vsebnosti železovega oksida v pesku in prahu.

Največji ognjenik na Marsu, Olimpska gora, je velik ščitast ognjenik, visok 25 kilometrov. Sistem kanjonov 4000 kilometrov južno od ekvatorja, ki je mestoma širok več sto kilometrov in globok 6 kilometrov, se imenuje Marinerjeva dolina.

Zlasti zanimivo je območje polarnih snežnih kap, kjer je na stotine kraterjev deloma ali v celoti napolnjenih z vodnim in suhim ledom. Danes na površju Marsa ni tekoče vode, vendar dokazi kažejo, da je nekoč bila. Njeno prisotnost nakazujejo topografske tvorbe, podobne izsušenim rečnim strugam ter usedlinam v obliki kapljic, ki jih navadno odlagajo hitro tekoče reke.

Fobos

Fobos:

Povprečna oddaljenost od Marsa: 9.377 km

Največji premer: 22,2 km

Masa: 1,072×10¹⁶ kg

Kroženje Fobosa, ki planet obide v približno osmih urah, je hitrejše od njegovega vrtenja. Plimske sile nenehno zmanjšujejo njegovo orbito, zato bo Fobos nekoč treščil na površje Marsa. Njegova površina s kraterji in žlebovi nakazuje večplastno zgradbo.

Deimos

Deimos:

Povprečna oddaljenost od Marsa: 23.400 km

Največji premer: 12,6 km

Masa: 2×10¹⁵ kg

Temna površina Deimosa je prekrita z debelo plastjo prahu. Njegova orbita se postopno veča.

Prerez Marsa

  • skorja - Debela je približno 200 km.
  • plašč - Ta plast je debela približno 1600 km in sestavljena iz magmatskih kamnin.
  • sredica - Njen premer je približno 3200 km. Ne vemo, ali so kovine v njej v trdnem ali tekočem stanju.

Marsova orbita

  • Mars
  • Sonce
  • povprečna oddaljenost od Sonca: 227.936.637 km
  • obhodni čas: 1,88 leta
  • Marsova orbita

Animacija

  • Sonce
  • Merkur
  • Venera
  • Zemlja
  • Mars
  • Jupiter
  • Saturn
  • Uran
  • Neptun
  • vrtilna os
  • pravokotnica na ravnino kroženja
  • ravnina kroženja
  • orbita okoli Sonca
  • ekvator
  • 25,19 °
  • skorja - Debela je približno 200 km.
  • plašč - Ta plast je debela približno 1600 km in sestavljena iz magmatskih kamnin.
  • sredica - Njen premer je približno 3200 km. Ne vemo, ali so kovine v njej v trdnem ali tekočem stanju.
  • Mars
  • Sonce
  • povprečna oddaljenost od Sonca: 227.936.637 km
  • obhodni čas: 1,88 leta
  • Marsova orbita

Narration

Mars je četrti planet po vrsti, gledano od Sonca. Zaradi svoje rdeče barve je dobil ime po rimskem bogu vojne. Mars je bil eden najstarejših rimskih bogov. Planet so prvi opazovali stari Egipčani; rekli so mu "Hor obzorja". Poleg Egipčanov so Mars opazovali tudi Grki. Okoli leta 300 pr. n. št. je Aristotel dognal, da je Mars bolj oddaljen od Zemlje kot Luna. Ob koncu 16. stoletja je danski astronom Tycho Brahe prvi natančno izrisal pot Marsa.

Njegov pomočnik, nemški astronom Johannes Kepler, je na podlagi opazovanj Marsa odkril svoja prva dva zakona gibanja planetov.

- Orbite planetov so elipse, Sonce pa se nahaja v enem od gorišč.

- Zveznica med planetom in Soncem v enakih časovnih obdobjih opiše enake ploščine. Planet se hitreje giblje blizu Sonca in počasneje na večji oddaljenosti.

Od leta 1877, ko je Schiaparelli oznanil odkritje mreže ravnih črt na Marsu, je planet postal predmet vročih razprav. Mnogi so bili prepričani, da je mreža umetno narejen sistem kanalov. Poznejša opazovanja so te domneve ovrgla. Prva vesoljska sonda, ki je obiskala Mars, je bila Mariner 4 leta 1965. Pozneje je na Mars poletelo na ducate sovjetskih, ameriških, evropskih in japonskih plovil (orbiterjev, pristajalnih ter raziskovalnih vozil), ki so raziskovala njegovo površje in podnebje. Izmed teh so bili najuspešnejši programi Mariner, Viking, Mars Global Surveyor, Odyssey, MRO, Phoenix in Mars Express. Raziskovalna vozila Pathfinder, Spirit in Opportunity so med premikanjem po površju zbrala ogromno podatkov.

Mars je četrti planet v Osončju, gledano od Sonca, in najbolj oddaljen izmed notranjih planetov. Od Sonca je 1,52-krat bolj oddaljen kot Zemlja. Njegov premer je približno za polovico manjši od Zemljinega, masa pa je približno desetkrat manjša.

Mars je kamniti planet. Na površju severne poloble so velikanski ognjeniški stožci in ščitaste ognjeniške gore, medtem ko je južna polobla prekrita s starimi udarnimi kraterji. Kraterji, globoki tudi več kot 300 metrov in premera tudi več sto kilometrov, so verjetno nastali ob trkih asteroidov, kar ni presenetljivo, saj asteroidni pas leži blizu Marsove orbite. Na južni polobli Marsa je več velikih, okroglih bazenov, od katerih je največji Hellas z 2000 km premera. Marsova rdeča barva je posledica vsebnosti železovega oksida v pesku in prahu.

Največji ognjenik na Marsu, Olimpska gora, je velik ščitast ognjenik, visok 25 kilometrov. Sistem kanjonov 4000 kilometrov južno od ekvatorja, ki je mestoma širok več sto kilometrov in globok 6 kilometrov, se imenuje Marinerjeva dolina. Zlasti zanimivo je območje polarnih snežnih kap, kjer je na stotine kraterjev deloma ali v celoti napolnjenih z vodnim in suhim ledom. Danes na površju Marsa ni tekoče vode, dokazi pa kažejo, da je nekoč bila. Njeno prisotnost nakazujejo topografske tvorbe, podobne izsušenim rečnim strugam ter usedlinam v obliki kapljic, ki jih navadno odlagajo hitro tekoče reke.

Atmosfera je na Marsu zelo redka in sestavljena večinoma iz ogljikovega dioksida (96 %), dušika in argona ter sledov kisika in vodnih hlapov. Atmosferski tlak je približno 1 odstotek Zemljinega. Če bi stali na površju Marsa, se nebo ne bi zdelo modro kot na Zemlji ob jasnem vremenu, temveč bledo oranžno ali rožnato.
Vremenske razmere so ostre (povprečna temperatura je –63 °C), zato so polarni predeli prekriti s snegom ogljikovega dioksida. Leto na Marsu je približno dvakrat tako dolgo kot na Zemlji. Tudi letni časi so dvakrat daljši in veliko bolj izraziti. Pozimi lahko polarna kapa prekriva polovico poloble, poleti pa lahko popolnoma izgine. Magnetno polje Marsa je zelo šibko.

Mars ima dve znani luni, Fobos in Deimos, ki sta nepravilnih oblik in sta verjetno ujeta asteroida. Oba satelita je leta 1877 odkril Asaph Hall. Imeni sta dobila po likih iz starogrške mitologije, sinovih Aresa, boga vojne. Deimos pomeni "groza", Fobos pa "strah".

Kroženje Fobosa je hitrejše od njegovega vrtenja. Plimske sile nenehno zmanjšujejo njegovo orbito, zato bo Fobos nekoč treščil na površje Marsa. Njegova površina s kraterji in žlebovi nakazuje večplastno zgradbo.

Temna površina Deimosa je prekrita z debelo plastjo prahu. Njegova orbita se postopno veča.

Povezani dodatki

Raziskovanje Marsa

Zgradbo Marsa in možne sledi življenja na njem raziskujejo z vesoljskimi sondami in robotskimi vozili.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Cerera in Vesta

Preučevanje Cerere in Veste nam pomaga spoznavati zgodnje obdobje Osončja in nastanek kamnitih planetov.

Jupiter

Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.

Keplerjevi zakoni gibanja planetov

Johannes Kepler je opredelil tri pomembne zakone, ki opisujejo gibanje planetov.

Merkur

Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Neptun

Neptun je zunanji, od Sonca najbolj oddaljeni planet in najmanjši od plinastih orjakov.

Odprava New Horizons

Vesoljska sonda odprave New Horizons je bila izstreljena leta 2006. Proučevala bo Plutona in Kuiperjev pas.

Rimska cesta

Naša galaksija ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, v njej pa je 100 milijard zvezd, in ena od teh je Sonce.

Saturn

Saturn je drugi največji planet v Osončju, prepoznaven po svojih značilnih obročih.

Sistem Pluton-Haron

Največja Plutonova luna je Haron.

Sonce

Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Večino Sončeve mase sestavlja vodik.

The Cassini-Huygens Mission (1997-2017)

The Cassini spacecraft was exploring Saturn and its moons for nearly 20 years.

Uran

Uran je sedmi planet od Sonca, zunanji planet in plinasti orjak.

Venera

Venera je drugi planet od Sonca in drugo najsvetlejše telo na nočnem nebu (za Zemljino Luno).

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Added to your cart.