Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Lunin mrk

Lunin mrk

Lunin mrk nastopi, ko Luna potuje skozi Zemljino senco.

Geografija

Keywords

Lunin mrk, Luna, Senca, polsenca, popolna senca, polna luna, kroženje okrog Lune, sinhrono vrtenje, Lunin tir, Uranova ravnina kroženja, Sonce, Earth, astronomsko telo, astronomija, geografija

Povezani dodatki

Questions

  • V kakšnem položaju so nebesna telesa ob Luninem mrku?
  • Katera je mena Lune ob Luninem mrku?
  • Kdaj lahko opazujemo Lunin mrk?
  • Ali Lunin mrk nastopi ob vsaki polni luni?
  • Kolikokrat letno nastopi Lunin mrk?
  • Ali Zemljina in Lunina orbitalna ravnina sovpadata?
  • Ali drži, da je za Luno in Zemljo značilno sočasno vrtenje?
  • Ali drži, da Luna Zemlji vedno kaže isto stran?
  • Ali drži, da Lunin mrk nastopi, ko je Luna na orbitalni ravnini Zemlje ali blizu nje?
  • Ali drži, da ima Luna lastno svetlobo?
  • Ali drži, da Lunin mrk nastopi kadar koli, ne samo ob polni luni?
  • Kdaj nastopi Lunin mrk?
  • Kaj pomeni sočasno vrtenje Lune?
  • Koliko časa potrebuje Luna, da obkroži Zemljo?
  • Kaj je popolna senca?
  • Kaj je polsenca?
  • Kdaj nastopi popolni Lunin mrk?
  • Kdaj nastopi delni Lunin mrk?
  • Kakšne barve je videti Luna ob popolnem Luninem mrku?

Scenes

Položaj nebesnih teles

  • Sonce
  • sončna svetloba
  • Luna
  • Zemlja
  • Lunina orbita - Tirnica, po kateri Luna v 27,3 dneva obkroži Zemljo. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vidimo vedno isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.

Lunin mrk nastopi, ko Luna vstopi v Zemljino senco. Če bi to opazovali z Lune, bi videli, da Zemlja zakrije Sonce. Ta pojav nastopi samo ob ščipu, ko je Luna v celoti osvetljena in ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v ravni črti.

Lunin mrk je viden s celotne nočne poloble Zemlje. Pojav lahko traja do 107 minut. Od trenutka, ko Luna vstopi v Zemljino senco, do trenutka, ko jo zapusti, lahko preteče do šest ur.

Senca

  • sončna svetloba
  • Sonce
  • Zemlja
  • Luna
  • Lunina orbita - Tirnica, po kateri Luna v 27,3 dneva obkroži Zemljo. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vidimo vedno isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.
  • polsenca - Zunanji stožec ali penumbra, doseže jo nekaj šibke sončne svetlobe.
  • popolna senca - Notranji stožec ali umbra, neposredna sončna svetloba je ne doseže.

Mrk

  • sončna svetloba
  • Sonce
  • Zemlja
  • Luna
  • Lunina orbita - Tirnica, po kateri Luna v 27,3 dneva obkroži Zemljo. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vidimo vedno isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.
  • polsenca - Zunanji stožec ali penumbra, doseže jo nekaj šibke sončne svetlobe.
  • popolna senca - Notranji stožec ali umbra, neposredna sončna svetloba je ne doseže.

Animacija

  • sončna svetloba
  • Luna
  • Sonce
  • Zemlja
  • Lunina orbita - Tirnica, po kateri Luna v 27,3 dneva obkroži Zemljo. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vidimo vedno isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.
  • polsenca - Zunanji stožec ali penumbra, doseže jo nekaj šibke sončne svetlobe.
  • popolna senca - Notranji stožec ali umbra, neposredna sončna svetloba je ne doseže.
  • Lunina orbitalna ravnina
  • Zemljina orbitalna ravnina
  • - Kot med Lunino in Zemljino orbitalno ravnino.

Orbitalni ravnini

  • Zemlja
  • Luna
  • Lunina orbitalna ravnina
  • Zemljina orbitalna ravnina
  • - Kot med Lunino in Zemljino orbitalno ravnino.

Narration

Lunin mrk nastopi, ko Luna vstopi v Zemljino senco. Za temeljito razumevanje pojava moramo razjasniti vzajemni položaj Sonca, Lune in Zemlje.

Luna je Zemljin spremljevalec in njen edini naravni satelit. Okrog Zemlje, natančneje okrog skupnega težišča Lune in Zemlje, kroži po eliptični orbiti. Težišče sistema Zemlja-Luna leži v notranjosti Zemlje. Luna obkroži Zemljo v 27,3 dneva. V tem času se tudi enkrat zavrti okrog svoje osi, zato vedno vidimo isto stran Lune. Ta pojav imenujemo sočasno vrtenje.

Luna nima lastne svetlobe, ampak odseva svetlobo Sonca. Zemlja zastira pot sončne svetlobe, zato za njo nastane senca. Ker je Sonce večje od Zemlje, Zemljino senco sestavljata dva stožca, ki sta obrnjena drug v drugega. Notranji stožec se imenuje umbra ali senca in je povsem temen, saj ga neposredna sončna svetloba ne doseže. Zunanji stožec se imenuje penumbra ali polsenca in ni povsem temen, saj ga doseže nekaj šibke sončne svetlobe.

Lunin mrk nastopi, ko senca Zemlje pade na Luno. Za Lunin mrk morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvič, Luna mora biti na nasprotni strani Zemlje kot Sonce, torej mora biti v meni ščipa. Samo tako je lahko v območju senčnega stožca. Drugič, Luna mora biti na orbitalni ravnini Zemlje ali blizu nje. Ker je orbitalna ravnina Lune glede na orbitalno ravnino Zemlje (ekliptiko) nagnjena za 5°, ščip običajno nastopi, ko je Luna nad Zemljino senco ali pod njo. Prav zato se Lunin mrk ne zgodi ob vsaki polni luni, ampak samo dvakrat ali trikrat na leto.

Popolni Lunin mrk nastopi, ko v Zemljino senco vstopi celotna Luna. Delni Lunin mrk nastopi, ko v senco vstopi samo del Lune. Tretja vrsta je polsenčni Lunin mrk; ta nastopi, ko Luna vstopi v Zemljino polsenco, in ga je s prostim očesom težje opazovati. Popolni ali delni Lunin mrk je viden s celotne nočne poloble Zemlje. Pojav lahko traja do 107 minut. Od trenutka, ko Luna vstopi v Zemljino senco, do trenutka, ko jo zapusti, lahko preteče do šest ur.

Luna z nočnega neba ne izgine povsem niti med popolnim mrkom. Običajno je videti temno rdeče barve. Zemljino ozračje namreč lomi sončno svetlobo in je del odbije v Zemljino senco. Ker atmosfera rdečo svetlobo z daljšo valovno dolžino manj absorbira, se Luna zdi rdeča. Barva in odtenek Lune sta odvisna od atmosferskih razmer, včasih tudi od vsebnosti prahu v ozračju.

Povezani dodatki

Nastanek Zemlje in Lune

Animacija prikazuje, kako sta nastali Zemlja in Luna.

Luna

Edini satelit našega planeta: Luna

Lunine faze (mene)

Med Luninim kroženjem okoli Zemlje vidimo z dane točke na Zemlji različne dele osvetljene Lune.

Odprava Apollo 15 (lunarno vozilo)

Animacija prikazuje lunarno vozilo, ki so ga uporabili pri ameriški vesoljski odpravi Apollo 15.

Pristanek na Luni 20. julija 1969

Neil Armstrong, član posadke Apollo 11, je bil prvi človek, ki je stopil na površje Lune.

Radarski poskus z Luno (Zoltán Bay, 1946)

Leta 1946 je madžarski znanstvenik prvi zaznal odboj radarskih signalov z Lune.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Rimska cesta

Naša galaksija ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, v njej pa je 100 milijard zvezd, in ena od teh je Sonce.

Sončev mrk

Sončev mrk nastopi, ko se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo in Luna deloma ali popolnoma zakrije Sonce.

Bibavica

Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.

Added to your cart.