Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Leteča bomba V-1 (1944)

Leteča bomba V-1 (1944)

V-1 je bila leteča bomba s samodejnim pilotom, ki jo je razvila in uporabljala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Zgodovina

Keywords

balistično, raketa, eksplozivna, množično uničevanje, orožje, svetovna vojna, Nemščina

Povezani dodatki

Scenes

Maščevalno orožje 1

  • izstrelilna rampa
  • V-1 - Leteča bomba, uradno imenovana Vergeltungswaffe-1 ali Maščevalno orožje 1, s samodejnim pilotom in pulznim reaktivnim motorjem, v uporabi med drugo svetovno vojno.
  • uparjalnik
  • tir
  • rezervoarji
  • katapultna rampa - Podolgovata ploščad, ki jo je proizvajalo podjetje Hellmuth Walter iz Kiela, dolga 48 m, visoka 5 m, s šeststopinjskim naklonom, vedno usmerjena v približno smer tarče.

V-1 je bila leteča bomba s samodejnim pilotom, ki jo je razvila in uporabljala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Nemško ime za letečo bombo je bilo "Vergeltungswaffe" ali Maščevalno orožje. V tretjem rajhu so ji rekli tudi "Kirschkern" (češnjeva peška), "Maikäfer" (majski hrošč) in "Krähe" (vran). Med zavezniki je bila znana tudi kot brenčeča bomba zaradi značilnega zvoka, ki ga je oddajala.

Zahvaljujoč odporniškim gibanjem in tajnim agentom so zavezniki zbrali ogromno podatkov o leteči bombi in se na njene napade razmeroma dobro pripravili. V-1 je imela tako predvsem psihološki učinek.

Izstrelitev

Ker reaktivni motor sam ni zadoščal za vzlet in ker V-1 ni imela pristajalnega mehanizma, so jo izstrelili s pomočjo parnega katapulta. Izstrelilna rampa oziroma sprožilna ploščad je bila vedno usmerjena v približno smer tarče. Merila je 48 m v dolžino in 5 m v višino. Letečo bombo so položili na spodnji del rampe.

S tem delom rampe je bil povezan tudi uparjalnik, ki se je gibal po tirih. Naprava je načrpala visokotlačno paro, ki jo je ustvarila kemična reakcija vodikovega peroksida in kalijevega permanganata, v votel trup izstrelilne ploščadi in letečo bombo tako katapultirala v zrak.

Let

Nacisti so to orožje začeli uporabljati po izkrcanju v Normandiji, da bi se maščevali Veliki Britaniji. Glavna tarča je bil London. Poleti 1944 je Nemčija nad London poslala veliko število letečih bomb in raket.

Samodejni pilot na osnovi žirokompasa je po izstrelitvi orožje vodil proti cilju. Za napravo je značilno, da zemeljski magnetizem nanjo ne vpliva. Največkrat se uporablja pri letalih.

Zgradba

  • propeler
  • žirokompas
  • sprožilnik
  • bojna glava
  • krilo
  • stikalo
  • prostor za bojno glavo
  • cevasti jekleni opornik krila
  • jekleno rebro krila
  • privarjena jeklena plošča
  • zadnje krilo
  • višinsko krmilo
  • rep
  • smerno krmilo

Orožje je bilo dolgo 8 m in imelo več kot 5 m širok razpon kril. Na aerodinamični trup sta bila pritrjena zadnje krilo in rep. Bombo so prekrivale privarjene jeklene plošče.

Na konici V-1 je bil nameščen propeler, povezan s števcem, ki je beležil, koliko je še do mesta zadetka. Znotraj bojne glave je bil krmilni sistem. Za upravljanje bombe je skrbel žirokompas.

Drugi bistveni del V-1 je bila bojna glava, ki je vsebovala sprožilnik in razstrelivo. Zadaj za bojno glavo je bil nameščen rezervoar za gorivo, skozenj pa je tekel cevast jeklen opornik za krilo. Sredi bombe sta bila dva sferična rezervoarja za stisnjen zrak. "Možgani" bombe, torej naprave, ki so skrbele za nadzor in vodenje, so ležali v zadnjem delu trupa. Nad tem "samodejnim pilotom" je bil pritrjen reaktivni motor.

Reaktivni motor

  • rezervoar za gorivo
  • zračne šobe
  • šobe za gorivo
  • vžigalna svečka
  • zgorevalna komora
  • izpušna šoba
  • rezervoarja za stisnjen zrak
  • samodejni pilot

Letečo bombo V-1 je poganjal pulzni reaktivni motor Argus As 109-014. V zgorevalno komoro je skozi dovodne ventile pritekala mešanica stisnjenega zraka in 75-oktanskega bencina. Mešanico je na začetku sprožila vžigalna svečka, ki med letenjem ni bila potrebna, saj je vsako eksplozijo sprožila prejšnja eksplozija.

Med naglim zgorevanjem mešanice goriva in zraka se je tlak zaradi vročih plinov nenadoma povečal in zaprl dovodne ventile, tako da so plini iz zgorevalne komore lahko uhajali ven samo skozi izpušno šobo. Ta tlak je pritisnil na prednjo steno zgorevalne komore in ustvaril dovolj potiska, da je orožje letelo naprej.

Vztrajnost izpušnih plinov, ki so z visoko hitrostjo uhajali ven, je znižala tlak v zgorevalni komori. Tlak je upadel malce pod raven tistega na drugi strani dovodnih ventilov in nastal je šibek vakuum. Ventili so se takrat spet odprli, skozi zračne šobe je noter prodrl svež zrak, v zgorevalno komoro je priteklo gorivo in postopek se je začel znova.

Animacija

  • rezervoar za gorivo
  • zračne šobe
  • šobe za gorivo
  • vžigalna svečka
  • zgorevalna komora
  • izpušna šoba
  • rezervoarja za stisnjen zrak
  • samodejni pilot

Narration

Leteča bomba V-1 je bila samodejno vodena bomba, ki jo je razvila nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Uporabljati so jo začeli po izkrcanju v Normandiji, da bi se maščevali Veliki Britaniji. Glavna tarča je bil London. Poleti 1944 je Nemčija nad London poslala veliko število letečih bomb in raket.

Ker reaktivni motor sam ni zadoščal za vzlet in ker V-1 ni imela pristajalnega mehanizma, so jo izstrelili s pomočjo parnega katapulta. Izstrelilna rampa je bila vedno usmerjena v približno smer tarče. Po izstrelitvi je orožje upravljal samodejni pilot na osnovi žirokompasa.

Letečo bombo je poganjal pulzni reaktivni motor Argus. V zgorevalno komoro je skozi dovodne ventile pritekala mešanica stisnjenega zraka in 75-oktanskega bencina. Mešanico je na začetku sprožila vžigalna svečka, ki med letenjem ni bila potrebna, saj je vsako eksplozijo sprožila prejšnja eksplozija.

Zahvaljujoč odpornikom in tajnim agentom so zavezniki zbrali ogromno podatkov o leteči bombi in se na njene napade razmeroma dobro pripravili. V-1 je imela tako predvsem psihološki učinek.

Povezani dodatki

Balistična raketa V-2 (1944)

Nemška raketa na tekoče gorivo, razvita med drugo svetovno vojno, je bila prvi človeški objekt, ki je dosegel vesolje.

Nemški vojak (2. svetovna vojna)

Vojaki nemškega Wermachta med drugo svetovno vojno so bili dobro izurjeni in so uporabljali sodobno orožje.

Medcelinska raketa RT-2PM Topol (Sovjetska zveza, 1985)

Mobilna balistična raketa z jedrsko bojno glavo, izdelana v Sovjetski zvezi ob koncu hladne vojne.

Atomska bomba (1945)

Atomska bomba je najbolj uničevalno orožje v zgodovini človeštva.

Junkers JU-52 (1932)

Model 52 nemškega podjetja Junkers je bil v času pred 2. svetovno vojno najbolj razširjeno potniško letalo v Evropi.

Messerschmitt Bf 109 G (Nemčija, 1941)

Znamenitno lovsko letalo, ki so ga uporabljale nemške zračne sile v drugi svetovni vojni.

Mitsubishi A6M Zero (Japonska, 1940)

Japonski lovec, ki so ga zavezniške sile poimenovale Zero, je eno najbolj znanih letal druge svetovne vojne.

Supermarine Spitfire (Velika Britanija, 1938)

Spitfire je bil znamenito britansko enosedežno lovsko letalo iz druge svetovne vojne.

Tanki (2. svetovna vojna)

Tanki so bili glavni akterji kopenskih bitk druge svetovne vojne.

Added to your cart.