Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Kroženje ogljika

Kroženje ogljika

Atmosferski ogljik sprejemajo rastline med fotosintezo, pri procesu dihanja pa ga živi organizmi oddajajo.

Geografija

Keywords

premog, cikel, ogljikov dioksid, ogljikovega vezavo, emisij ogljikovega, fotosinteza, Proizvodnja energije, razgradnja, dihanje, preperevanje, Kurilna vrednost:, ogljikovega spojine, usedline z vsebnostjo ogljika, ogljikovodik, živali, rastlina, Prst, metan, karbonati, hidrogenkarbonati, vulkan, živi organizem, biologija, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Kroženje ogljika

  • izpust
  • vezava
  • shranjevanje

Definicije pojmov:

Ogljik: kemijski element s simbolom C in vrstnim številom 6. Element poznamo že iz prastarih časov. V naravi se pojavlja v elementarni obliki in v spojinah. Večina ogljika se nahaja v vezani obliki, torej v karbonatnih kamninah (npr. apnenec, magnezit, dolomit). V vodi je prisoten v obliki raztopljenega karbonata in bikarbonata. Naravni ogljik je predvsem organskega izvora.

Premog ni elementarni ogljik, ampak je raznolika mešanica ogljikovih spojin. Surova nafta in zemeljski plin večinoma sestavljajo različne ogljikovodikove spojine. Diamant je kristalinična oblika ogljika, ki se nahaja v vulkanskih kamninah. V ozračju je veliko ogljikovega dioksida. Ogljik je tudi sestavni del organske snovi živih organizmov.

Fotosinteza: Biokemijski proces, pri katerem rastline, alge in nekatere bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo organskih snovi iz anorganskih snovi.

Avtotrofni živi organizmi: so organizmi, ki iz anorganskih snovi (ogljikov dioksid, voda, ioni) proizvajajo organske snovi. Takšne so npr. rastline, ki pri fotosintezi vežejo ogljikov dioksid in ga pretvorijo v organsko snov.

Heterotrofi: so živi organizmi, ki iz organskih snovi, nastalih v drugih organizmih, izdelujejo lastne organske snovi. Mednje spadajo živali in glive.

Učinek tople grede: je zmožnost zadrževanja toplote v ozračju. Zemlja prejema energijo od Sonca v obliki svetlobe. Ta svetloba se absorbira na površini Zemlje in se ponovno oddaja kot toplotno sevanje. Nekaj tega toplotnega sevanja ne zapusti ozračja, ker ga „zid”, ki ga tvorijo toplogredni plini, ne prepušča, zato se to sevanje ponovno širi navzdol na zemeljsko površino. Brez tega učinka bi bila temperatura na Zemlji za 40 °C nižja. Izpusti ogljikovega dioksida so zaradi človekovih dejavnosti vedno večji, kar povečuje učinek tople grede in globalno segrevanje.

Animacija

  • fotosinteza - Življenjski proces, ki poteka v rastlinah, algah in nekaterih bakterijah, med katerim iz anorganskih snovi s pomočjo sončne energije nastanejo organske snovi.
  • poljščine
  • naravno rastlinje
  • vodno rastlinje
  • sevanje sonca
  • karbonatne kamnine (apnenec, dolomit)
  • prst (okruški kamnin, razgradljive organske snovi)
  • usedline z vsebnostjo ogljika
  • voda (raztopljeni karbonati in ogljikovodiki)
  • ozračje (ogljikov dioksid, metan)
  • premog
  • ogljikovodik
  • živi organizmi
  • dihanje
  • preperevanje
  • gorenje
  • vulkanski izbruh
  • industrijski izpust
  • prometni izpust
  • poljedelski izpust
  • izgorevanje
  • fotosinteza
  • izpust CO₂
  • vnos
  • razgradnja
  • nekaj dni - več deset tosoč let
  • vulkanizem
  • kisel dež
  • pronicanje
  • nastanek premoga in hidrokarbonov
  • razgradnja koral in planktona
  • razgradnja
  • karbonatne kamnine
  • magmatizem
  • izpust CO₂
  • tektonika plošč
  • milijoni let
  • prometni izpust
  • industrijski izpust
  • izgorevanje premoga in hidrokarbonov
  • erozija prsti
  • fotosinteza
  • poljedelski izpust
  • gorenje gozda
  • izpust
  • vezava
  • shranjevanje

Hitro kroženje ogljika

  • izgorevanje
  • fotosinteza
  • izpust CO₂
  • vnos
  • razgradnja
  • nekaj dni - več deset tosoč let

Počasno kroženje ogljika

  • vulkanizem
  • kisel dež
  • pronicanje
  • nastanek premoga in hidrokarbonov
  • razgradnja koral in planktona
  • razgradnja
  • karbonatne kamnine
  • magmatizem
  • izpust CO₂
  • tektonika plošč
  • milijoni let

Človeški posegi

  • prometni izpust
  • industrijski izpust
  • izgorevanje premoga in hidrokarbonov
  • erozija prsti
  • fotosinteza
  • poljedelski izpust
  • gorenje gozda

Narration

Količina kemijskih elementov na Zemlji je relativno stalna, njihova razporeditev in gibanje pa se pod vplivom naravnih procesov in človeških posegov kratkoročno in dolgoročno spreminjata. V naravi namreč nenehno poteka kroženje snovi. Med tem procesom se snovi spreminjajo in se pojavljajo v različnih oblikah.

Ogljik je eden najbolj razširjenih elementov na Zemlji: je sestavni del ozračja, kamnin in živih organizmov. Kroženje ogljika je zapleten proces, ki je prisoten v vseh živih organizmih.

Obenem je ogljik v večji količini prisoten tudi v neživem okolju, npr. v karbonskih kamninah, fosilnih gorivih, ozračju, v razpadajočih organskih snoveh oziroma v hidrosferi.

Vsebnost ogljikovega dioksida v zraku predstavlja vir ogljika za živa bitja. Avtotrofni živi organizmi, ki so sposobni uporabiti atmosferski ogljikov dioksid, s pomočjo energije sončne svetlobe vežejo ogljikov dioksid in ga pretvorijo v organsko snov, torej fotosintetizirajo.

Snovi ogljikovega cikla lahko za krajši ali daljši čas zapustijo kroženje. Mrtve rastlinske in živalske snovi med razkrojem razpadejo in se večina njihove vsebnosti ogljika v obliki ogljikovega dioksida zopet vrača v ozračje, manjši del pa se spremeni v morski vodi topne karbonske spojine.

V tleh s pomočjo razkrojevalcev iz organskih snovi nastajajo in se nabirajo spojine humusa. Če so procesi razkrajanja geološko gledano dlje časa onemogočeni, iz organskih fosilov nastane premog in ogljikovodiki.

Živi organizmi del svojih ogljikovih spojin pretvarjajo v ogljikov dioksid, ki se sprošča v zrak. Ta proces imenujemo dihanje. Ogljik, ki z dihanjem pride v zrak, postane vir ogljika za rastline.

V kroženju ogljika imajo pomembno vlogo tudi drugi dejavniki, npr. vulkanska aktivnost, gorenje, razpad umrlih živih organizmov, preperevanje kamnin.

Tudi človekove dejavnosti vplivajo na kroženje ogljika. Precejšnja je količina ogljikovega dioksida, ki nastane pri gorenju lesa, premoga ali zaradi prometa in industrijskih dejavnosti. Vse te dejavnosti vplivajo na ravnovesje kroženja ogljika v naravi. Zaradi povečane ravni ogljikovega dioksida se povečajo emisije toplogrednih plinov in lahko pride do globalnega segrevanja.

Povezani dodatki

Kroženje dušika

Dušik v ozračju vežejo bakterije, nato pa ga živa bitja uporabljajo v obliki različnih spojin.

Kroženje fosforja

Fosfor je izredno pomemben element za vse žive organizme in je na Zemlji prisoten v nenehnem kroženju.

Kroženje kisika

Kisik, za večino živih bitij nepogrešljiv plin, je na Zemlji prisoten v nenehnem kroženju.

Kroženje vode (srednja stopnja)

Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.

Onesnaževanje zraka

Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja zraka: kmetijstvo, industrija, naselja.

Družinska hiša brez izpustov ogljikovega dioksida

S primernim načrtovanjem in gradnjo sodobnih družinskih hiš lahko veliko prispevamo k varstvu okolja.

Fotosinteza

Proces, pri katerem rastline anorganskih snovi (ogljikovega dioksida in vode) proizvajajo glukozo.

Krčenje gozdov

Krčenje gozdov škodljivo vpliva na okolje.

Ogljikov dioksid (CO₂)

Brezbarven strupen plin, brez vonja, ki ima večjo gostoto od zraka. Potreben je za fotosintezo rastlin.

Ogljikov dioksid (CO₂)

Brezbarven strupen plin, brez vonja, ki ima večjo gostoto od zraka. Potreben je za fotosintezo rastlin.

Ogljikov monoksid (CO) (srednja raven)

Brezbarven strupen plin, brez vonja, ki zahteva tudi človeška življenja zaradi okvar ogrevalnih naprav.

Ogljikova kislina (H₂CO₃)

Tekočina brez barve in vonja, ki nastane pri raztapljanju ogljikovega dioksida v vodi.

Podzemeljski rudnik premoga

V nasprotju z rudniki na površju tukaj ne odstranijo krovnih kamnin, temveč se izkop odvija skozi jaške.

Vulkanizem

Animacija prikazuje različne vrste vulkanskih izbruhov.

Kroženje vode (osnovna raven)

Voda na našem planetu nenehno kroži.

Nastanek in delovanje stratovulkana

Sestavljajo ga menjajoče se plasti strjene lave in ob izbruhu nesprijetega vulkanskega gradiva.

Added to your cart.