Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Kako deluje menjalnik?

Kako deluje menjalnik?

Menjalnik omogoča spreminjanje navora motorja s povečevanjem ali zmanjševanjem svojih obratov.

Tehnika

Keywords

prestav, Avto, Menjalnik, orodje, sklopka/ kuplung, hitrost, vrtilna hitrost, zobnik, Sinhronski obroč, okretač / axis, vzvratna prestava, proizvodnja avtomobilov, automobile, z izumom avtomobila, fizika, tehnologija, promet

Povezani dodatki

Scenes

Položaj menjalnika

  • menjalnik - Nastavlja prenos med motorjem in kardansko gredjo. Z njim spreminjamo število vrtljajev gnanih koles ob enem obratu pogonske gredi. Pri nižjih prestavah je moč motorja večja, a je vozilo počasnejše, pri višjih prestavah pa je vozilo hitrejše, porabi manj goriva, je pa pospešek manjši.
  • motor
  • avto

Avtomobil poganja motor določene zmogljivosti. Navor, ki izvira iz zmogljivosti motorja pa ni vedno nujno zadosten za to, da premika vozilo, zato ga je potrebno povečati. Čim manjše je število obratov koles, tem večji je navor.
S povečanjem ali zmanjšanjem števila obratov v menjalniku spreminjamo navor motorja. Število obratov spreminjamo s pomočjo zobnikov: čim manjši zobnik poganja večjega, tem manjše je število obratov na gnanem kolesu, torej je navor tem večji.

Zgradba menjalnika

  • prestavna ročica - Z njeno pomočjo voznik izbira med prestavami menjalnika.
  • pedal sklopke - Ko voznik pritisne na pedal, se prekine povezava med sklopko in menjalnikom.
  • sklopka - Nahaja se med motorjem in menjalnikom. Omogoča prenos moči od motorja do menjalnika, oziroma pri menjavanju loči motor in menjalnik.
  • rezervoar tekočine za sklopko - Moč motorja prenaša kinetična energija tekočine.
  • pogonska gred - Vhodna gred menjalnika.
  • gnana gred - Izhodna gred menjalnika.
  • predležna gred - Gred, potrebna za menjavanje med prestavami.
  • zobniki - Omogočajo izbiro primernega prestavnega razmerja.
  • potisna gred - Z njeno pomočjo premikamo potisni obroč.

Da lahko motor poganja kolesa, je treba med njimi vzpostaviti povezavo, ki se lahko v danem trenutku tudi prekine. To omogoča sklopka. Optimalno število obratov nastavljamo z izborom primernega prestavnega razmerja.

Delovanje sklopke

  • sklopka - Nahaja se med motorjem in menjalnikom. Omogoča prenos moči od motorja do menjalnika, oziroma pri menjavanju loči motor in menjalnik.
  • pedal sklopke - Ko voznik pritisne na pedal, se prekine povezava med sklopko in menjalnikom.

Pri spuščenem pedalu sklopke motor poganja vhodno gred menjalnika in s tem tudi kolesa. Če pritisnemo na pedal sklopke, se motor vrti brez tega, da bi pognal menjalnik, oziroma kolesa. Tedaj lahko spreminjamo prestavno razmerje menjalnika.

Delovanje sinhronskega obroča

  • potisni obroč - Drsi na gredi, pomaga pri ubiranju zobnikov med prestavljanjem.
  • sinhronski obroč - Omogoča lažje ubiranje zobnikov: izenači vrtilno hitrost dveh zobnikov z različno hitrostjo.
  • pogonska gred - Vhodna gred menjalnika.

Da se zobniki pri menjavanju prestav ne bi krušili in obrabili, jih je potrebno sinhronizirati, kar pomeni, da se izenačijo hitrosti povezanih zobnikov. Sinhronizacijo omogočajo sinhronski obroči, ki so stožčaste oblike in imajo utorjeno površino. Le-ti izenačijo obodno hitrost dveh zobnikov z različnim številom obratom. Uporaba sinhronskih obročev omogoča tiho menjavanje med prestavami.

Delovanje menjalnika

  • prestavna ročica - Z njeno pomočjo voznik izbira med prestavami menjalnika.
  • pogonska gred - Vhodna gred menjalnika.
  • gnana gred - Izhodna gred menjalnika.
  • predležna gred - Gred, potrebna za menjavanje med prestavami.
  • zobniki - Omogočajo izbiro primernega prestavnega razmerja.
  • menjalna vilica - Pritrjena je potisno gred, z njeno pomočjo prestavimo v drugo prestavo.
  • potisni obroč - Drsi na gredi, pomaga pri ubiranju zobnikov med prestavljanjem.
  • potisna gred - Z njeno pomočjo premikamo potisni obroč.
  • prva prestava
  • druga prestava
  • tretja prestava
  • četrta prestava

V sinhroniziranem menjalniku so vsi zobniški pari stalno povezani. Zobniki na predležni gredi so togo spojeni z gredjo, se na glavni gredi pa so v ležajih in se prosto vrtijo. Ko prestavimo v določeno prestavo, izbrani zobnik pritrdimo na gnano gred, tako pogon poteka skozi ta zobniški par.

Če želimo pognati avto v gibanje, menjalnik damo v prvo prestavo. S prestavno ročico povezana potisna gred s pomočjo pritrjenega potisnega obroča fiksira prvi zobnik na gnani gredi. Pogon se s pogonske gredi preko najmanjšega zobnika predležne gredi prenese na največji zobnik gnane gredi. Za premik vozila je potreben velik navor, zato je prestavno razmerje največje, kar pomeni, da najmanjši zobnik poganja največjega.

Ko vozilo že doseže določeno hitrost, za njegovo gibanje zadošča tudi manjši navor. Pri naslednjih prestavah so zato prestavna razmerja vedno manjša, kar pomeni, da se razlika v velikosti zobnikov zmanjšuje. V drugi prestavi potisni obroč na gnano gred fiksira drugi zobnik, preko katerega se nato vzpostavi pogon.

V tretji prestavi potisni obroč pritrdi tretji zobnik na gnano gred. Pogon poteka preko tretjega zobnika predležne gredi in tretjega zobnika gnane gredi. Hitrost se še naprej povečuje, medtem ko se navor zmanjšuje.

Z nadaljnjim zmanjševanjem navora v četrti prestavi se hitrost povečuje. V tem primeru pogon poteka neposredno preko vhodne in izhodne gredi brez delovanja zobnikov, ki se tako prosto vrtijo. Število obratov glavne gredi v motorju se ujema s številom obratov izhodne gredi. Zaradi tega jo imenujemo tudi direktna prestava.

Vzvratna prestava

  • prestavna ročica - Z njeno pomočjo voznik izbira med prestavami menjalnika.
  • pogonska gred - Vhodna gred menjalnika.
  • gnana gred - Izhodna gred menjalnika.
  • predležna gred - Gred, potrebna za menjavanje med prestavami.
  • zobniki - Omogočajo izbiro primernega prestavnega razmerja.

Pri vzvratni prestavi se nahaja še en dodatni zobnik med predležno in gnano gredjo. S tem se spremeni smer vrtenja izhodne gredi in se bo vozilo premikalo vzvratno.
Pri nižjih prestavah je moč motorja večja, a je vozilo počasnejše, pri višjih prestavah pa je vozilo hitrejše, porabi manj goriva, je pa pospešek manjši.

Animacija

  • menjalnik - Nastavlja prenos med motorjem in kardansko gredjo. Z njim spreminjamo število vrtljajev gnanih koles ob enem obratu pogonske gredi. Pri nižjih prestavah je moč motorja večja, a je vozilo počasnejše, pri višjih prestavah pa je vozilo hitrejše, porabi manj goriva, je pa pospešek manjši.
  • prestavna ročica - Z njeno pomočjo voznik izbira med prestavami menjalnika.
  • sklopka - Nahaja se med motorjem in menjalnikom. Omogoča prenos moči od motorja do menjalnika, oziroma pri menjavanju loči motor in menjalnik.
  • zobniki - Omogočajo izbiro primernega prestavnega razmerja.
  • sklopka - Nahaja se med motorjem in menjalnikom. Omogoča prenos moči od motorja do menjalnika, oziroma pri menjavanju loči motor in menjalnik.
  • pedal sklopke - Ko voznik pritisne na pedal, se prekine povezava med sklopko in menjalnikom.
  • potisni obroč - Drsi na gredi, pomaga pri ubiranju zobnikov med prestavljanjem.
  • sinhronski obroč - Omogoča lažje ubiranje zobnikov: izenači vrtilno hitrost dveh zobnikov z različno hitrostjo.
  • pogonska gred - Vhodna gred menjalnika.
  • prestavna ročica - Z njeno pomočjo voznik izbira med prestavami menjalnika.
  • gnana gred - Izhodna gred menjalnika.
  • predležna gred - Gred, potrebna za menjavanje med prestavami.
  • zobniki - Omogočajo izbiro primernega prestavnega razmerja.
  • potisni obroč - Drsi na gredi, pomaga pri ubiranju zobnikov med prestavljanjem.

Narration

Avtomobil poganja motor določene zmogljivosti. Navor, ki izvira iz zmogljivosti motorja pa ni vedno nujno zadosten za to, da premika vozilo, zato ga je potrebno povečati. Čim manjše je število obratov koles, tem večji je navor. S povečanjem ali zmanjšanjem števila obratov v menjalniku spreminjamo navor motorja. Število obratov spreminjamo s pomočjo zobnikov: čim manjši zobnik poganja večjega, tem manjše je število obratov na gnanem kolesu, torej je navor tem večji.

Da lahko motor poganja kolesa, je treba med njimi vzpostaviti povezavo, ki se lahko v danem trenutku tudi prekine. To omogoča sklopka. Optimalno število obratov nastavljamo z izborom primernega prestavnega razmerja.

Pri spuščenem pedalu sklopke motor poganja vhodno gred menjalnika in s tem tudi kolesa. Če pritisnemo na pedal sklopke, se motor vrti brez tega, da bi pognal menjalnik, oziroma kolesa. Tedaj lahko spreminjamo prestavno razmerje menjalnika.

Da se zobniki pri menjavanju prestav ne bi krušili in obrabili, jih je potrebno sinhronizirati, kar pomeni, da se izenačijo hitrosti povezanih zobnikov. Sinhronizacijo omogočajo sinhronski obroči, ki so stožčaste oblike in imajo utorjeno površino. Le-ti izenačijo obodno hitrost dveh zobnikov z različnim številom obratom. Uporaba sinhronskih obročev omogoča tiho menjavanje med prestavami.

V sinhroniziranem menjalniku so vsi zobniški pari stalno povezani. Zobniki na predležni gredi so togo spojeni z gredjo, tisti na glavni gredi pa so v ležajih in se prosto vrtijo. Ko prestavimo v določeno prestavo, izbrani zobnik pritrdimo na gnano gred, tako pogon poteka skozi ta zobniški par.

Če želimo pognati avto v gibanje, menjalnik damo v prvo prestavo. S prestavno ročico povezana potisna gred s pomočjo pritrjenega potisnega obroča fiksira prvi zobnik na gnani gredi. Pogon se s pogonske gredi preko najmanjšega zobnika predležne gredi prenese na največji zobnik gnane gredi. Za premik vozila je potreben velik navor, zato je prestavno razmerje največje, kar pomeni, da najmanjši zobnik poganja največjega.

Ko vozilo že doseže določeno hitrost, za njegovo gibanje zadošča tudi manjši navor. Pri naslednjih prestavah so zato prestavna razmerja vedno manjša, kar pomeni, da se razlika v velikosti zobnikov zmanjšuje. V drugi prestavi potisni obroč na gnano gred fiksira drugi zobnik, preko katerega se nato vzpostavi pogon.

V tretji prestavi potisni obroč pritrdi tretji zobnik na gnano gred. Pogon poteka preko tretjega zobnika predležne gredi in tretjega zobnika gnane gredi. Hitrost se še naprej povečuje, medtem ko se navor zmanjšuje.

Z nadaljnjim zmanjševanjem navora v četrti prestavi se hitrost povečuje. V tem primeru pogon poteka neposredno preko vhodne in izhodne gredi brez delovanja zobnikov, ki se tako prosto vrtijo. Število obratov glavne gredi v motorju se ujema s številom obratov izhodne gredi. Zaradi tega jo imenujemo tudi direktna prestava.

Pri vzvratni prestavi se nahaja še en dodatni zobnik med predležno in gnano gredjo. S tem se spremeni smer vrtenja izhodne gredi in se bo vozilo premikalo vzvratno.

Pri nižjih prestavah je moč motorja večja, a je vozilo počasnejše, pri višjih prestavah pa je vozilo hitrejše, porabi manj goriva, je pa pospešek manjši.

Povezani dodatki

Štiritaktni Ottov motor

Animacija prikazuje delovanje motorja, ki se najpogosteje uporablja pri avtomobilih.

Dizelski motor

Nemški inženir Rudolf Diesel je leta 1893 patentiral princip delovanja motorja z notranjim izgorevanjem.

Dvotaktni motor

Dvotaktni motor je tip motorja z notranjim zgorevanjem, ki doseže celotni cikel v dveh taktih.

Ford model T

Priljubljeni model ameriške tovarne avtomobilov je bil prvi avtomobil na svetu, ki so ga izdelali na tekočem traku.

Kako deluje diferencial?

Diferencial omogoča pogonskim kolesom avtomobila, da se pri zavijanju vrtijo z različnimi hitrostmi.

Patent-Motorwagen (Karl Benz, 1886)

Vozilo nemškega inženirja velja za prvi avtomobil, ki ga je poganjal motor z notranjim izgorevanjem.

Razvoj avtomobila

Avtomobili so od svojih začetkov ob koncu 19. stoletja do danes doživeli izjemen razvoj.

The physics of bicycles

Some principles of physics can be demonstrated through the functioning of bicycles.

Vrste zobnikov

Zobnik med vrtenjem prenaša navor drugemu zobniku ali nazobčanemu elementu.

Wanklov motor

Rotacijski motor z visoko zmogljivostjo.

Zgradba osebnega avtomobila

Animacija prikazuje zunanjo in notranjo zgradbo avtomobila.

Added to your cart.