Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Geografski koordinatni sistem (srednja raven)

Geografski koordinatni sistem (srednja raven)

Z geografskim koordinatnim sistemom lahko določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Geografija

Keywords

Geografski koordinatni sistem (srednja raven), linija širine, poldnevnik, severna polobla, južna polobla, Earth, zahodni polobli, vzhodna polobla, glavne linije širine, Mednarodna datumska meja, Arktika, Tropic of Cancer, Equator, Tropic od Kozoroga, Antarctic Krog, koordinatni sistem, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Globus

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Znameniti vzporedniki

  • severna polobla
  • južna polobla
  • začetni poldnevnik (0º)
  • zahodna polobla
  • vzhodna polobla
  • 23,5º
  • 66,5º
  • severni pol
  • severni tečajnik
  • severni povratnik
  • ekvator
  • južni povratnik
  • južni tečajnik
  • južni pol

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Začetni poldnevnik

  • datumska meja (180°)

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Vzporedniki

  • 10º
  • 20º
  • 30º
  • 40º
  • 50º
  • 60º
  • 70º
  • 80º
  • 90º

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Poldnevniki

  • 100º
  • 110º
  • 120º
  • 130º
  • 140º
  • 150º
  • 160º
  • 170º
  • 180º

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Koordinatni sistem

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Szélességi körök származtatása

  • severni tečajnik (66,5º N)
  • severni povratnik (23,5º N)
  • južni povratnik (23,5º S)
  • južni tečajnik (66,5º S)

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Hosszúsági körök származtatása

  • premer ekvatorja: 12.756,3 km
  • dolžina ekvatorja: pribl. 40.076 km

Vzporedniki

Začetni vzporednik: 0° = ekvator
Polobli glede na začetni vzporednik: severna polobla, južna polobla
Usmerjenost: vzhod–zahod
Obseg/dolžina: proti tečajnikoma se manjša.
Medsebojna lega: njihove ravnine so vzporedne.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 90°; imajo obliko krogov.

Poldnevniki

Začetni poldnevnik: 0° = ničelni poldnevnik
Polobli glede na začetni poldnevnik: vzhodna polobla, zahodna polobla
Usmerjenost: sever–jug
Obseg/dolžina: enaka
Medsebojna lega: sekajo se na polih.
Številčenje: proti jugu in severu od 0° do 180°, imajo obliko polkrogov.

Definicije pojmov

Geografski koordinatni sistem: predstavlja ga stopinjska mreža, sestavljena iz vzporednikov in poldnevnikov, s katerimi lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Vzporedniki: deli stopinjske mreže, krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Če vzamemo, da je Zemlja zelo podobna krogli, in jo prerežemo z ravninami, ki so pravokotne na njeno vrtilno os, na presečiščih dobimo vzporednike.

Poldnevniki: deli stopinjske mreže, polkrogi na Zemlji, ki povezujejo njen severni in južni pol.

Najpomembnejši vzporedniki: severni tečajnik, severni povratnik, ekvator, južni povratnik, južni tečajnik.

Narration

Vsakemu kraju na Zemlji lahko natančno določimo lego z geografskim koordinatnim sistemom, to je stopinjsko mrežo, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki.

Vzporedniki so navidezni krogi na Zemlji, ki potekajo vzporedno z ekvatorjem. Geografska širina je kot med nekim krajem na Zemlji in ekvatorjem, merjen v stopinjah. Merimo ga iz središča Zemlje. Pri severnem tečajniku ta kot na primer znaša 23,5°.

Ekvator je začetni vzporednik, ki deli Zemljo na severno in južno poloblo. Geografska širina narašča v smeri od ekvatorja proti poloma, to je do 90°. Pri določanju geografske širine moramo vedno povedati, ali določamo severno ali južno geografsko širino.

Pomembna vzporednika sta severni in južni tečajnik, ki sta na 66,5° geografske širine. Severni povratnik je na 23,5° severne geografske širine, južni povratnik pa na 23,5° južne geografske širine.

Poldnevniki ali meridiani so navidezni polkrogi na Zemlji, ki po najkrajši poti povezujejo njen severni in južni pol. Začetni ali ničelni poldnevnik je tisti, ki leži na in poteka skozi zvezdarno Greenwich na obrobju Londona. Zato ga imenujemo tudi greenwiški poldnevnik. Od njega naraščajo vrednosti poldnevnikov v smeri proti vzhodu in zahodu, in sicer do 180°.

Geografska dolžina je kot med nekim krajem na Zemlji in začetnim poldnevnikom, merjen v stopinjah. Geografska dolžina je vzhodna, če kraj leži vzhodno od začetnega poldnevnika, in zahodna, če leži zahodno od njega.

Na nasprotni strani začetnega poldnevnika, to je na 180° vzhodne ali zahodne geografske dolžine, je mednarodna datumska meja.

Povezani dodatki

Mednarodna vesoljska postaja

Vesoljska postaja, ki je bila zgrajena s sodelovanjem 16 držav, zagotavlja stalno...

Zanimivosti iz geografije - astronomija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja astronomije.

Odprava New Horizons

Vesoljska sonda odprave New Horizons je bila izstreljena leta 2006. Proučevala bo Plutona...

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Države Amerike

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in...

Politične in gospodarske skupnosti

V zadnjih desetletjih je na svetu nastalo več političnih in gospodarskih skupnosti.

Celine in oceani

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Mesta sveta

Animacija prikazuje geografsko lego pomembnejših mest sveta.

Added to your cart.