Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Dušik (N₂)

Dušik (N₂)

Neaktiven plin, brez barve, vonja in okusa, sestavlja 78,1 odstotkov Zemljinega ozračja.

Kemija

Keywords

Dušik, molekula dušika, homonuclear molekula, Struktura obveznic, kovalentna vez, sigma vez, pi vez, trojna vez, nepolarno, inertni plin, zrak, amoniak, dušikov cikel, Pritrdilni dušik bakterije, Anorganska kemija, kemija

Povezani dodatki

Scenes

Kroglični model

Dušik N₂

Podatki

Molska masa: 28,013 g/mol

Tališče: -210 °C

Vrelišče: -195,8 °C

Relativna gostota (zrak = 1): 0,5963

Lastnosti

Dušik je pri sobni temperaturi brezbarven plin brez vonja. Molekule dušika so nepolarne, atomi pa so povezani z močnimi trojnimi vezmi. Zato je inerten plin, ki z drugimi elementi ne reagira prav zlahka. V vodi se slabo raztaplja. Pod ustreznimi pogoji reagira z vodikom, pri čemer nastane amonijak. (To se imenuje Haberjev proces.) V naravi ob udaru strele nastaja dušikov monoksid.

Pojavnost in proizvodnja

Dušik predstavlja 78,1 odstotka zemeljske atmosfere. Je triintrideseti najpogostejši element v zemeljski skorji. Ena njegovih najbolj znanih spojin je čilski soliter.

Stalna izmenjava dušika med ozračjem in biosfero se imenuje dušikov krog. Dušik iz ozračja vežejo dušične bakterije. Dušik je tudi pomemben gradnik vseh živih organizmov. Najdemo ga v nukleinskih kislinah in beljakovinah. Za industrijske namene ga proizvajamo s frakcijsko destilacijo utekočinjenega zraka.

Uporaba

Dušik po navadi uporabljamo za ustvarjanje inertne atmosfere ter tako zmanjšamo možnosti za eksplozije ali kot hladilno sredstvo. Je surovina za proizvodnjo amonijaka in kalijevega nitrata, Utekočinjeni dušik uporabljamo za hlajenje in zamrzovanje.

Prostorsko zapolnjen model

Zgradba vezi

  • X
  • Y
  • Z

Naracija

Povezani dodatki

Kroženje dušika

Dušik v ozračju vežejo bakterije, nato pa ga živa bitja uporabljajo v obliki različnih spojin.

Vezi v dušikovi molekuli

Animacija prikazuje eno sigma-vez in dve pi-vezi, ki povezujejo dva dušikova atoma.

Žveplovodik (vodikov sulfid) (H₂S)

Strupen plin z vonjem gnilega jajca. Tudi termalne in mineralne vode vsebujejo žveplovodik.

Dušik (N₂)

Neaktiven plin, brez barve, vonja in okusa, sestavlja 78,1 % Zemljinega ozračja.

Dušikov dioksid (NO2)

Strupeni plin rdečkastorjave barve, je podoben za reakcijo zaradi neparnega elektrona.

Dušikov monoksid (NO)

Je brezbarvni plin, težji od zraka, udeleži se pri izdelavi dušikove kisline.

Kisik (O₂) (srednja raven)

Plin brez barve in vonja, brez katerega ne bi bilo življenja na Zemlji.

Naloge z molekulami I. (Vezi)

Naloga za utrjevanje poznavanja vrst vezi.

Nitratni ion (NO₃⁻)

Najpomembnejši vir dušika za rastline, poliatomični ion.

Vezi v vodikovi molekuli

Med atomi vodikove molekule je kovalentna vez.

Voda (H₂O)

Voda je stabilna spojina vodika in kisika, ki je potrebna za življenje. V naravi jo najdemo v vseh treh agregatnih stanjih.

Vodik (H₂)

Plin brez barve in vonja, lažji od zraka, najbolj razširjeni element v vesolju.

Amonijak (NH₃)

Brezbarven plin neprijetnega vonja, čigava vodna raztopina je amonijev hidroksid.

Amonijev ion (NH₄⁺)

Nastane s protonacijo amonijaka.

Pridobivanje amonijaka iz elementov (Haber-Boschev proces)

Amonijak v industriji pridobivajo iz elementov pri visoki temperaturi in visokem pritisku ob prisotnosti katalizatorja (železo).

Reakcija amonijaka in vodikovega klorida

Pri reakciji amonijaka in vodikovega klorida nastane ionska spojina, amonijev klorid.

Dušikasta kislina (HNO₂)

Ena od dušikovih okso kislin. Srednje močna kislina brez barve in z ostrim vonjem, ki obstaja samo v vodni raztopini.

Dušikova kislina (HNO₃)

Ena od oksokislin dušika. Je brez barve, jedkega vonja, močen oksidant.

Added to your cart.