Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Dubrovnik (Hrvaška, 16. stoletje)

Dubrovnik (Hrvaška, 16. stoletje)

Hrvaško mesto Dubrovnik je znano po osupljivi arhitekturi in čudoviti lokaciji.

Zgodovina

Keywords

Ragusa, dubrovnik, Hrvaška, Jadransko morje, Bizantinsko cesarstvo, Kraljevina Ogrska, Habsburg Empire, Avstro-Ogrske, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, v novem veku, mesto, center, city-state, Sredozemsko morje, port, Utrdba, palača, stolp, kip, renesansa, obrambni zid, Neogoticizem, stanovanje, Zvonik, dekorativni gate, Zgodovina, Trgovec, trgovina, Gospodarstvo

Povezani dodatki

Questions

  • V kateri državi je Dubrovnik danes?
  • Na obali katerega morja leži Dubrovnik?
  • Kakšen vzdevek ima Dubrovnik?
  • Središče katere države je bil Dubrovnik?
  • Kako je Dubrovnik obogatel?
  • Je res, da je bil Dubrovnik eno največjih mest v Evropi 16. stoletja?
  • Po čem je bil Dubrovnik znan v 16. stoletju?
  • Kdo je svetnik zavetnik Dubrovnika?
  • Kako dolgo je mestno obzidje Dubrovnika?
  • Katera utrdba ni bila del sistema mestne obrambe?
  • Kako se imenuje hrib nad Dubrovnikom?
  • Kaj pomeni grška beseda, iz katere izvira ime Ragusa?
  • Kaj pomeni slovanska beseda, iz katere izvira ime Dubrovnik?
  • Kako se imenuje osrednja ulica v Dubrovniku?
  • Kako se imenuje eden od spomenikov v Dubrovniku?
  • Katera znamenitost ni na trgu Luža?
  • Koliko ladij naj bi glede na zgodovinske vire v 16. stoletju premogel Dubrovnik?
  • V katerem slogu je bila zgrajena palača Sponza?
  • Kaj je bilo na mestu palače Sponza, preden je bila ta zgrajena?
  • Koliko trdnjav je bilo zgrajenih vzdolž mestnega obzidja?
  • Katera je najsevernejša utrdba sistema mestne obrambe?
  • Katera utrdba varuje pristanišče?
  • Katera zgradba stoji na zahodnem koncu Straduna?
  • Katera je najvzhodnejša struktura v Dubrovniku?
  • Katera je najzahodnejša struktura v Dubrovniku?
  • Del katerega morja je Jadran?
  • Po kom sta imenovana Onofrijeva vodnjaka?
  • Po kom je imenovan Orlandov steber na trgu Luža?
  • Kaj je največje število?

Scenes

Dubrovnik

  • hrib Srđ - 412 m visoka vzpetina nad Dubrovnikom; nekoč jo je pokrival hrastov gozd, kar je najbrž izvor slovanskega imena mesta.
  • Dubrovnik - Srednjeveško ime mesta, ki najbrž izvira iz grške besede 'lau' (skala, pečina) oz. latinske besede 'laus' (globel, prepad).
  • Jadransko morje - Najsevernejši del Sredozemskega morja, leži med Apeninskim in Balkanskim polotokom, Dubrovnik velja za njegov 'biser'.

Po zgodovinskih virih sodeč je bilo mesto Dubrovnik na obali Jadranskega morja ustanovljeno v 7. stoletju. Nekoč se je imenovalo Ragusa. Izvor imena je nejasen, morda izhaja iz grške besede 'lau', ki pomeni skalo ali pečino. Ime Dubrovnik se je prvič pojavilo v 12. stoletju in izvira iz slovanske besede 'dubrova', ki pomeni hrastov nasad.

Mesto je bilo sprva pod nadzorom Bizantinskega cesarstva. Ko so križarji leta 1204 zavzeli Konstantinopel, je za 150 let prišlo pod oblast Benetk. V tem času se je v mestu razcvetela trgovina.

Leta 1358 je nastala Dubrovniška republika. Bila je podrejena ogrski nadoblasti, v nekaterih zadevah pa je lahko odločala sama.

V 16. stoletju je mesto uspešno ubranilo svojo neodvisnost pred svojim tekmecem Benetkami in pred Osmanskim cesarstvom. Leta 1667 ga je uničil močan potres. Kljub opustošenju je bilo kmalu obnovljeno. Dubrovniška republika je nehala obstajati med napoleonskimi vojnami. Po dunajskem kongresu je mesto prišlo pod oblast habsburškega cesarstva.

Po razpadu Avstro-ogrskega cesarstva po prvi svetovni vojni je postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (po letu 1929 Jugoslavije). Danes 'biser Jadrana' pripada od leta 1991 neodvisni Republiki Hrvaški.

Mesto

  • vrata s Pil - Zahodna mestna vrata, v osnovi sestavljena iz dveh delov, notranjih vrat v gotskem slogu in zunanjih vrat v renesančnem slogu.
  • veliki Onofrijev vodnjak - Stoji na enem koncu Straduna; zgrajen je bil med letoma 1438 in 1440; imenovan je po arhitektu, ki ga je zasnoval; je oblike 16-straničnega lika in ima na vrhu odprto kupolo; nekoč je bil ena od končnih točk sistema oskrbe z vodo oz. akvedukta, ki je mesto povezoval z bližnjim izvirom.
  • vrata s Ploč - Južna mestna vrata, zgrajena v 15. stoletju in imenovana po bližnjem hrvaškem mestu.
  • valobran - Nasip, ki je varoval prometno mestno pristanišče pred valovi z odprtega morja; naravno skalovje, utrjeno z umetnim poslopjem.
  • pristanišče - Vozlišče dubrovniške pomorske trgovine, zaradi katere je mesto obogatelo; na vrhuncu je dajalo zavetje 180 ladjam.
  • trg Luža - Vzhodni konec Straduna, eden najprometnejših delov mesta, nekoč tudi tržnica.
  • mestno obzidje - Sezidano je bilo med 12. in 17. stoletjem; dolgo je 1.940 m, na najvišji točki visoko 25 m in debelo 3–6 m; vzdolž njega je pet trdnjav.

Mestno obzidje

Zahvaljujoč svojemu obzidju je bil Dubrovnik eno najbolj utrjenih mest srednjeveške Evrope. S pomočjo utrdb je več stoletij branil svojo suverenost pred tekmeci (npr. Benetkami) in pred Osmanskim cesarstvom.

Obzidje je dolgo 1.940 m in debelo 3–6 m. Večina utrdb je bila zgrajenih v 14. in 15. stoletju. Mednje sodi pet trdnjav ter številni stolpi in braniki vzdolž obzidja.

Na kopenski strani se obzidje razteza od trdnjave Bokar do trdnjave Revelin. Na najvišji točki dosega višino 25 m.

Utrdbe

  • stolp Minčeta - Stoji v najsevernejšem delu mestnega obzidja; končan je bil v drugi polovici 15. stoletja; je krožna trdnjava z gotsko krono na vrhu in najvišja točka sistema mestne obrambe.
  • trdnjava Revelin - Stoji v vzhodnem delu mestnega obzidja; najmočnejša mestna trdnjava, katere gradnja je bila končana leta 1549; varovala je vrata s Ploč in vzhodni del mesta.
  • trdnjava sv. Ivan - Eden najpomembnejših delov sistema mestnih utrdb; njena gradnja je bila končana leta 1557; mogočna trdnjava, ki je varovala vhod v prometno pristanišče.
  • trdnjava Bokar - Stoji v jugozahodnem delu mestnega obzidja; njena gradnja se je začela leta 1461, končno obliko je dobila leta 1570; varovala je vrata s Pil in zahodni del mesta.
  • trdnjava Lovrijenac - Ločena utrdba na 37 m visoki pečini; zgrajena naj bi bila v 11. stoletju; varovala je zahodni del mesta pred napadi z morja in s kopnega.

Trdnjava sv. Ivan (ali stolp Mulo) je bila ena najpomembnejših utrdb sistema mestne obrambe. Mogočna zgradba je svojo končno obliko dobila sredi 16. stoletja. Nastala je z združitvijo starih utrdb in izgradnjo novih leta 1557. Prvenstveno je služila varovanju pristanišča in nadzoru pomorskega prometa.

Trdnjava Revelin stoji v vzhodnem delu mesta, zunaj vrat s Ploč, in varuje vzhodni vhod. Dokončana je bila leta 1549. Njeno ime najbrž izvira iz besede 'rivelino', ki v vojaški arhitekturi pomeni utrdbo nasproti najranljivejšega dela mestnega obzidja.

Stolp Minčeta stoji v najsevernejšem delu mestnega obzidja. Veliko krožno obrambno zgradbo krasi značilna gotska krona. V 15. stoletju je bil obnovljen in okrepljen. Igral je ključno vlogo pri obrambi mesta pred napadi s kopnega. V njem je bilo devet topov. Največjega, bronastega, je izdelal Ivan Rabljanin, ki je ulil tudi zvon grajskega zvonika.

Trdnjava Bokar je bila zgrajena za zaščito zahodnega vhoda v mesto, vrat s Pil. Dvonadstropna zgradba je svojo končno podobo dobila v drugi polovici 16. stoletja. Skupaj s stolpom Minčeta je bila ključna pri odbijanju napadov z zahoda.

Trdnjava Lovrijenac je nastala na 37 m visoki pečini. Imela je pomembno vlogo pri obrambi zahodnega dela mesta pred napadi z morja in s kopnega. Zgrajena je bila najbrž v 11. stoletju, v 15. in 16. stoletju pa izdatno obnovljena. Njen trikotni tloris sledi obrisu pečine. Njene tri terase je varovalo deset topov, največji se je imenoval 'Gušter" (kuščar).

Trg Luža

  • palača Sponza - Sezidana je bila v gotskem in renesančnem slogu med letoma 1516 in 1522; imenovana je bila po mestu, kjer se je zbirala deževnica ('spongia').
  • Stradun - Osrednja mestna ulica, imenovana tudi Placa, dolga kakih 300 m, edina široka ulica v srednjeveškem Dubrovniku, leta 1468 tlakovana z apnencem.
  • grajski zvonik - Stoji na trgu Luža na vzhodnem koncu Straduna; zgradili so ga lokalni arhitekti leta 1444; njegov zvon je v uporabi od leta 1509.
  • mali Onofrijev vodnjak - Stoji ob vznožju grajskega stolpa na trgu Luža; njegova gradnja je potekala med letoma 1440 in 1442; imenovan je po arhitektu, ki ga je zasnoval; tržnico na trgu je oskrboval z vodo.
  • Orlandov steber - Stoji sredi trga Luža na vzhodnem koncu Straduna; imenovan je po vitezu, katerega podoba je vklesana vanj.

Palača Sponza stoji v severnem delu trga Luža, na enem koncu Straduna, na mestu, kjer je bil nekoč vodni zbiralnik ('spongia'), po čemer je tudi dobila ime.

Zgrajena je bila med letoma 1516 in 1522 v gotskem in renesančnem slogu. Služila je kot urad, banka, carinsko skladišče, zakladnica in orožarna. Znotraj velike pravokotne stavbe je bil zgrajen tudi atrij. Med potresom leta 1667 na srečo ni bila poškodovana.

Stradun (ali Placa) je osrednja ulica mesta Dubrovnik. Dolga je kakih 300 m in sega od vrat s Pil do trga Luža. Na njenem zahodnem in vzhodnem koncu sta vodnjaka, ki ju je izdelal Onofrio della Cava. Najpomembnejša mestna ulica je postal v 13. stoletju, ko je povezal vzhodna in zahodna vrata. Leta 1468 so ga tlakovali z apnencem.

Grajski zvonik z uro, visok 31 m, stoji na trgu Luža, na vzhodnem koncu Straduna. Zgrajen je bil leta 1444. Leta 1506 (oz. 1509) so mu dodali več kot dve toni težki bronasti zvon. Ulil ga je Ivan Rabljanin, ki je izdelal tudi mestne topove. Istega leta so lesene podobe na zvoniku nadomestili s 191 cm visokima bronastima kipoma dveh rimskih vojakov. Domačini jima pravijo Maro in Baro oz. 'Zelenci' (zelenca) zaradi značilne zelenkaste barve patine, s katero se je obarvala površina brona.

V srednjeveških mestih je bilo bistvenega pomena zagotavljanje oskrbe z vodo. V Dubrovniku so sprva uporabljali zbiralnike za deževnico. Ob suši so vodo dovažale trgovske ladje. Leta 1436 je mestni svet naročil izgradnjo akvedukta, ki bi mesto povezal z bližnjim vodnim izvirom. Ko je bil končan, je italijanski arhitekt in kipar Onofrio della Cava zasnoval še dva vodnjaka. Mali Onofrijev vodnjak stoji na trgu Luža, ob vznožju grajskega zvonika, zgrajen pa je bil med letoma 1440 in 1442.

Na trgu Luža najdemo tudi poseben kamnit spomenik, imenovan Orlandov steber. Legenda pravi, da je vanj vklesana podoba srednjeveškega viteza Orlanda, ki je v 8. stoletju ubranil mesto pred arabskim obleganjem. Leta 1418 sta ga izdelala kiparja Antun Dubrovčanin in Bonino di Milano.

Najbrž je služil v različne namene. Na njem so lahko prirejali govore za javnost, v odprtini na vrhu je bil lahko zasajen drog za zastavo, ob njem pa so verjetno izvajali tudi javna kaznovanja.

Sprehod

Animacija

  • hrib Srđ - 412 m visoka vzpetina nad Dubrovnikom; nekoč jo je pokrival hrastov gozd, kar je najbrž izvor slovanskega imena mesta.
  • Dubrovnik - Srednjeveško ime mesta, ki najbrž izvira iz grške besede 'lau' (skala, pečina) oz. latinske besede 'laus' (globel, prepad).
  • Jadransko morje - Najsevernejši del Sredozemskega morja, leži med Apeninskim in Balkanskim polotokom, Dubrovnik velja za njegov 'biser'.
  • stolp Minčeta - Stoji v najsevernejšem delu mestnega obzidja; končan je bil v drugi polovici 15. stoletja; je krožna trdnjava z gotsko krono na vrhu in najvišja točka sistema mestne obrambe.
  • trdnjava Revelin - Stoji v vzhodnem delu mestnega obzidja; najmočnejša mestna trdnjava, katere gradnja je bila končana leta 1549; varovala je vrata s Ploč in vzhodni del mesta.
  • trdnjava sv. Ivan - Eden najpomembnejših delov sistema mestnih utrdb; njena gradnja je bila končana leta 1557; mogočna trdnjava, ki je varovala vhod v prometno pristanišče.
  • trdnjava Bokar - Stoji v jugozahodnem delu mestnega obzidja; njena gradnja se je začela leta 1461, končno obliko je dobila leta 1570; varovala je vrata s Pil in zahodni del mesta.
  • trdnjava Lovrijenac - Ločena utrdba na 37 m visoki pečini; zgrajena naj bi bila v 11. stoletju; varovala je zahodni del mesta pred napadi z morja in s kopnega.

Narration

Srednjeveško mesto Dubrovnik (nekoč Ragusa) je nastalo v 7. stoletju na obali Jadranskega morja. Zahvaljujoč ugodnemu zemljepisnemu položaju se je ukvarjalo z dobičkonosno pomorsko trgovino in posledično obogatelo. Kot cvetoče mesto pa je privabilo tudi druge narode, ki so ga hoteli osvojiti.

Dubrovničani so v naslednjih stoletjih mesto močno utrdili in razširili njegov vpliv tudi na okolico. Dubrovniška republika je v 16. stoletju doživela svojo zlato dobo.

Dubrovnik so varovale utrdbe, mestno obzidje in trdnjave. O razcvetu renesančnega mesta pričajo palače, cerkve, javni trgi in pristanišče.

Staro jedro mesta Dubrovnik je eden hrvaških narodnih zakladov, od leta 1979 na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Povezani dodatki

Srednjeveške Benetke

Srednjeveške Benetke so bile zelo bogate po zaslugi cvetoče pomorske trgovine.

Bitka pri Lepantu (1571)

V znani pomorski bitki je združeno krščansko ladjevje uničujoče porazilo osmansko mornarico.

Dioklecijanova palača (Split, Hrvaška)

Rimski cesar Dioklecijan je na obali blizu svojega domačega mesta dal zgraditi utrdbi podobno palačo.

Grad v Varaždinu (16. stoletje)

Ta osupljivi grad stoji na severu Hrvaške.

Luka

Luka mora zagotavljati primerno infrastrukturo in storitve.

Srednjeveški stolpi in bastije

Zgradba utrdb se je razvijala vzporedno z vojaško tehniko.

Srednjeveško mesto

Srednjeveške hiše v mestih so bile večnadstropne in zgrajene iz lesa, kamna ali opeke.

The Alhambra in the 16th century (Spain)

The name of this magnificent palace complex originates in Arabic and means 'the red one'.

Apoksiomen

Značilni starogrški kip so našli na dnu Jadranskega morja blizu Lošinja.

Ivan Meštrović: Zgodovina Hrvatov

Eno najbolj znanih del znanega hrvaškega kiparja prikazuje žensko v narodni noši.

Puljska arena (Pulj, 1. stoletje)

Puljska arena v današnji Hrvaški je bila eden največjih rimskih amfiteatrov antike.

Oblačila (Zahodna Evropa, 16. stoletje)

Oblačila pričajo o načinu življenja in kulturi v dani dobi.

Santa Maria (15. stoletje)

Trojamborna karaka Santa Maria je bila poveljniška ladja na znamenitem potovanju Krištofa Kolumba.

Added to your cart.