Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Dioklecijanova palača (Split, Hrvaška)

Dioklecijanova palača (Split, Hrvaška)

Rimski cesar Dioklecijan je na obali blizu svojega domačega mesta dal zgraditi utrdbi podobno palačo.

Zgodovina

Keywords

Dioklecijan, palača, Antični Rim, Római Birodalom, Hrvaška, Sredozemlje, Rim, Dalmacija, Dinarsko gorstvo, cesar, imperial obdobje, Utrdba, province, Zgodovina, v starem veku, Sredozemsko morje, arhitektura, kultura, cerkev, port, dekorativni gate, Mavzolej, Jadransko morje

Povezani dodatki

Questions

  • Kdaj je bila zgrajena Dioklecijanova palača?
  • V kateri današnji državi najdemo ostanke Dioklecijanove palače?
  • Na obali katerega morja je bila zgrajena Dioklecijanova palača?
  • Katero vladavino je vpeljal cesar Dioklecijan?
  • Kateri naziv je imel Dioklecijan med tetrarhijo?
  • Kako se je Dioklecijanova vladavina končala?
  • Katere vrste stavb v palači NI bilo?
  • Koliko ljudi je živelo v palači za časa Dioklecijana?
  • Kdaj je Dioklecijan bival v palači?
  • Kakšne oblike je tloris stavbnega kompleksa?
  • Katera stran obzidja nima stražnih stolpov?
  • Katerih vrat palača NIMA?
  • Kako visoko je obzidje palače?
  • Je res, da površina palače presega 30.000 km²?
  • Kako se imenuje posvečeno območje z verskimi objekti?
  • V kateri rimski provinci je bila zgrajena Dioklecijanova palača?
  • Koliko stolpov je imela palača?
  • Katera vrata so bila najbrž glavni vhod v palačo?
  • Katera vrata so gledala na morje?
  • Kakšne oblike je tloris Dioklecijanovega mavzoleja?
  • Katero rimsko božanstvo je bilo Dioklecijanov zavetnik?
  • Kaj je bil razlog Dioklecijanove smrti?
  • Je res, da je Dioklecijan bival v palači samo kakih deset let?
  • Kaj je peristil?

Scenes

Palača

  • Dinarsko gorovje - Naravna tvorba, ki teče v smeri severozahod–jugovzhod; na zahodnih obronkih meji na obalo; sestavlja ga apnenec, najpogosteje uporabljani gradbeni material v tej regiji.
  • Jadransko morje - Del Sredozemskega morja, ki leži med Apeninskim in Balkanskim polotokom; imenovano po mestu Adria (Jadran) v Italiji.
  • pristan - Palača je bila zgrajena tik ob obali v zalivu, ki ga je varoval valobran in je služil kot varno sidrišče za ladje in kot prehod z morja na kopno.
  • palača - Dioklecijan jo je dal sezidati na koncu 3. stoletja oz. na začetku 4. stoletja.

Gradnja palače se je začela okrog leta 295. Cesar Dioklecijan je bil takrat na višku moči in je dal stavbni kompleks sezidati, da bi tam užival svoj pokoj. Odločilni dejavnik za izbiro kraja gradnje je bila bližina mesta Salona (danes Solin), prestolnice rimske province Dalmacije, kjer se je Dioklecijan rodil. Poleg tega je izdatna zaloga vode in žvepla omogočila dobičkonosno proizvodnjo tekstila.

Dioklecijanova palača je stala ob vznožju Dinarskega gorovja, na obali Jadranskega morja, daleč od Rima, ni pa bila povsem osamela. Potem ko je bila dokončana, je v njej živelo kakih 9.000 ljudi. Vodo je dobivala iz reke Jadro blizu Salone.

Pristan

  • valobran - Pregrada, zgrajena v pristanu v smeri proti morju kot zavetje pred tokovi in valovi.
  • vhod na morski strani - Imenovan tudi Bronasta vrata, Morska vrata oz. Južna vrata (Porta meridionalis); pomemben je postal zaradi pomorske trgovine.
  • južno pročelje - Manj utrjeno kot ostale tri strani, a daje stavbnemu kompleksu podobo palače.
  • strešni vrt - Najbrž so krasili vrh cesarskih prostorov in poudarjali razkošje palače v južnem delu stavbnega kompleksa.

Dioklecijan je dal zgraditi palačo prav na obali, kar je služilo obrambi palače ter olajšalo prevoz ljudi in blaga.

Splošno mnenje je, da je bil vhod na morski strani Dioklecijanov zasebni vhod, saj je vodil v cesarske prostore.

Ker je palača stala na polotoku, je njen pristan pred valovi odprtega morja najbrž varoval umeten valobran. Na kopenski strani tega sidrišča se je verjetno izkrcavalo potnike z ladij oz. razkladalo tovor s trgovskih plovil.

Sestava

  • Zlata vrata - Porta Aurea, imenovana tudi Severna vrata (Porta septemtrionalis), eden od koncev carda.
  • severovzhodni kompleks - Gospodarska poslopja ter bivališča vojakov in služinčadi v severnem delu palače.
  • središče - Križišče carda in decumanusa, palačo razdeljuje na štiri dele.
  • Srebrna vrata - Porta Argentea, imenovana tudi Vzhodna vrata (Porta orientalis), eden od koncev decumanusa.
  • mavzolej - Okrašena osemkotna stavba s kupolo na vrhu, Dioklecijanova grobnica.
  • vzhodni kompleks - Okrašena poslopja in cesarski prostori v južnem delu palače.
  • Bronasta vrata - Porta Aenea, imenovana tudi Južna vrata (Porta meridionalis).
  • zahodni kompleks - Okrašena poslopja in cesarski prostori v južnem delu palače.
  • Jupitrov tempelj - Svetišče pravokotne oblike, danes zmotno poimenovano po Jupitru, v resnici najbrž posvečeno rimskemu bogu Janusu.
  • Železna vrata - Porta Ferrea, imenovana tudi Zahodna vrata (Porta occidentalis), eden od koncev decumanusa.
  • severozahodni kompleks - Gospodarska poslopja ter bivališča vojakov in služinčadi v severnem delu palače.
  • temenos - Posvečeno območje palače z verskimi objekti vmes med cesarskimi prostori in decumanusom.

Dioklecijanova palača vsebuje različne arhitekturne elemente. Tako združuje značilnosti vojaških taborov (castra), dvornih palač (palatia) in podeželskih bivališč (villae).

Vzhodna in zahodna stran skoraj pravokotne palače sta iste dolžine in merita 215 m, severna in južna stran pa merita 175 m oz. 181 m. Tloris palače je posledično podoben trapezu. Površina stavbnega kompleksa presega 30.000 m².

Decumanus, ulica, ki poteka v smeri vzhod–zahod, deli palačo na dva dela. Poslopja v severnem delu so preprostejša, poslopja v južnem delu pa bolj okrašena. Temenos, območje z verskimi objekti, leži južno od decumanusa. Bližje morju stojijo stavbe, povezane s cesarskimi prostori.

Vzhodno, severno in zahodno obzidje vključujejo stražne stolpe in ogromna vrata, zgradba je tam bolj podobna utrdbi. Morska stran je bolj uglajena in okrašena, zgradba je tam bolj podobna palači.

Zunanje obzidje je visoko 15–20 m in v povprečju debelo 2,1 m. Na njem je skupno 16 stolpov. Zlata, Srebrna in Železna vrata varujeta po dva stolpa, na južni, morski strani pa jih ni.

Vrata so poimenovana po kovinah, kar najbrž izhaja iz zgodovinskih obdobij v grško-rimski mitologiji. Zlata doba je bila denimo čas miru in blaginje.

Palača ima štiri vhode. Porta Aurea, Zlata vrata (ali Porta septemtrionalis, Severna vrata), so severni vhod in en konec carda, ulice, ki poteka v smeri sever–jug. Bogato okrašeni glavni vhod vodi v palačo, do njega se pride po cesti Salona–Aspalathos (Solin–Split).

Dioklecijan je pokopan v okrašenem osemkotnem mavzoleju, katerega stranice so dolge 7,6 m. Osemkotnik je simbol prehoda z zemlje v nebesa. Mavzolej obdaja 24 korintskih stebrov, ima opečnato streho in zidove povprečne debeline 3 m. Krožna grobnica je v središču visoka 21 m, njen premer znaša 13 m. Notranjo stran zidov krasijo friz in niše s kipi. Sredi grobnice stoji Dioklecijanov sarkofag.

Jupitrov tempelj so gradili od leta 295 do 305. Svetišče je pravokotne oblike in stoji na piedestalu. Pred vhodom je portik oz. preddverje, ki ga podpira šest stebrov. Obe strešni čeli zaključuje timpanon. Tistega nad vhodom krasi relief, ki prikazuje bogove in junake.

Po splošnem prepričanju je bil tempelj posvečen Jupitru, vrhovnemu rimskemu božanstvu, bogu neba in strele. Jupitrovo čaščenje je bilo še posebej pomembno v času Dioklecijana, ki je imel Jupitra za svojega zavetnika.

Dioklecijan

Dioklecijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 284 do 305. Končal je krizo tretjega stoletja in utemeljil vladavino dominata. S svojimi reformami je cesarstvu povrnil stabilnost.

Rodil se je leta 244 v bližini mesta Salona v rimski provinci Dalmaciji. Njegova vojaška kariera se je najbrž začela med vladavino Kara. Vojska ga je razglasila za cesarja, potem ko je umrl prejšnji, Karov sin Karin.

V prvih dveh desetletjih vladavine se je pogosto vojskoval, vendar ni delil usode svojih predhodnikov. Vpeljal je tetrarhijo, v kateri sta on in Maksimijan vladala kot avgusta, Galerij in Konstancij Klor pa kot cezarja. Čeprav cesarstvo ni bilo več enotno, ga je bilo lažje braniti in nadzirati. A notranji politični spori so se nadaljevali, pojavile so se tudi gospodarske in finančne težave. Poleg tega je Dioklecijanu opešalo zdravje. Leta 305 je postal prvi rimski cesar, ki se je prostovoljno odrekel prestolu. Umaknil se je v palačo, ki jo je dal zgraditi v domovini. V pokoju ni dolgo užival, saj je kmalu umrl, verjetno leta 312.

V delu Historia Augusta, antični zbirki življenjepisov rimskih cesarjev, je Dioklecijan omenjen kot 'vir rei publicae necessarius' ('mož, ki ga je država potrebovala').

Sprehod

Animacija

  • palača - Dioklecijan jo je dal sezidati na koncu 3. stoletja oz. na začetku 4. stoletja.
  • Zlata vrata - Porta Aurea, imenovana tudi Severna vrata (Porta septemtrionalis), eden od koncev carda.
  • mavzolej - Okrašena osemkotna stavba s kupolo na vrhu, Dioklecijanova grobnica.
  • Bronasta vrata - Porta Aenea, imenovana tudi Južna vrata (Porta meridionalis).
  • Jupitrov tempelj - Svetišče pravokotne oblike, danes zmotno poimenovano po Jupitru, v resnici najbrž posvečeno rimskemu bogu Janusu.

Narration

Rimski cesar Dioklecijan je vladal na koncu 3. stoletja oz. na začetku 4. stoletja. Leta 295 je v svoji domovini Dalmaciji naročil izgradnjo palače, da bi se tam upokojil. Leta 305 se je prostovoljno odrekel prestolu in preostanek življenja preživel v stavbnem kompleksu na obali Jadranskega morja.

Dioklecijanova palača nima samo značilnosti dvornih palač (palatia), ampak tudi vojaških taborov (castra) in podeželskih bivališč (villae). Edinstvena sestava zgradbe, trdno obzidje in stražni stolpi spominjajo na utrdbo. Okrašeni cesarski prostori in južni zid na morski strani so bolj značilni za palačo. Na tej strani ni stolpov, na ostalih treh pa jih je skupno 16.

Najbolj okrašena od štirih vrat so severna Zlata vrata (Porta Aurea). Ta vodijo na cardo, ulico v smeri sever–jug, eno od glavnih osi palače, ki v središču palače seka drugo osrednjo os, decumanus. Okrog križišča je odprt prostor, imenovan peristil. Obdajata ga Dioklecijanov mavzolej na vzhodu in Jupitrov tempelj na zahodu. V južnem delu palače stojijo okrašene stavbe, povezane s cesarskimi prostori. Južna Bronasta vrata (Porta Aenea) gledajo na pristanišče oz. Jadransko morje.

Povezani dodatki

Province in naselbine starega Rima

Animacija prikazuje zgodovino starega Rima skozi stoletja.

Puljska arena (Pulj, 1. stoletje)

Puljska arena v današnji Hrvaški je bila eden največjih rimskih amfiteatrov antike.

Dubrovnik (Hrvaška, 16. stoletje)

Hrvaško mesto Dubrovnik je znano po osupljivi arhitekturi in čudoviti lokaciji.

Karakalove terme (Rim, 3. stoletje)

Razkošni kopališki kompleks rimskega cesarja so zgradili v 3. stoletju.

Kolosej (Rim, 1. stoletje)

Najslavnejši in najveličastnejši amfiteater antičnega Rima so zgradili v 1. stoletju.

Palača v Knososu (2. tisočletje pr. n. št.)

Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.

Panteon (Rim, 2. stoletje)

"Tempelj vseh bogov" je bil zgrajen med vladavino rimskega cesarja Hadrijana.

Pompejevo gledališče (Rim, 1. stoletje pr. n. št.)

Pompej Veliki je naročil izgradnjo stavbe, ki je služila kot prvo stalno gledališče v starem Rimu.

Starorimska cesta in vodovod

O visoko razviti rimski civilizaciji nazorno pričata vodovodno in cestno omrežje, ki je povezovalo celotno cesarstvo.

Starorimska hiša

Hiše premožnih prebivalcev antičnega Rima so imele razgiban tloris in bile prostorne.

Starorimski vojaški tabor

V rastočem rimskem imperiju so na zasedenih ozemljih postavljali vojaške tabore.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

Birema (antična vojna ladja)

Birema je bila vojna jadrnica z dvema vrstama vesel, značilnim kljunom - ovnom, ki jo je uporabljalo več antičnih ljudstev.

Kvinkverema (3. stoletje pr. n. št.)

Jadrnica z več vrstami vesel je bila značilna bojna ladja helenistične dobe.

Starorimski senator z ženo

Senatorji, najvišji družbeni sloj v starem Rimu, so nosili toge s škrlatnim robom.

Starorimski vojak (1. stoletje pr. n. št.)

Plačani vojaki starorimske vojske so bili izurjeni in dobro oboroženi.

Titov slavolok (Rim, 1. stoletje)

Slavolok je rimski cesar dal postaviti pri vhodu v Forum Romanum v spomin na njegovo zmago nad velikim judovskim uporom.

Znameniti starodavni imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Added to your cart.