Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Črna smrt (Evropa, 1347–1353)

Črna smrt (Evropa, 1347–1353)

Bakterijska bolezen, znana kot bubonska kuga, je ena najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni v zgodovini človeštva.

Zgodovina

Keywords

kuga, Podgana, Bakterija, bolha, bolezen, epidemija, vročina, uničenje, okužba, glavobol, kašelj, inkubacija, krvavenje, 14. stoletje, Evropa, veriga okužb, zdravnik za kugo, _javasolt, Zgodovina, Evropska, bezgavka, pljuča, simptom, Zdravnik, smrt, Prebivalstvo, v srednjem veku

Povezani dodatki

Questions

  • Kdaj se je zgodila najhujša pandemija kuge v človeški zgodovini?
  • Od kod naj bi kuga izvirala?
  • S katerega polotoka se je kuga razširila v Evropo?
  • Kateri del Evrope je kuga dosegla najprej?
  • Kaj se je uporabljalo za preprečevanje okužbe?
  • Kaj se NI uporabljalo za preprečevanje okužbe?
  • Kateri patogen povzroča kugo?
  • Kateri je primarni vektor kuge?
  • Kaj NI člen verige okužbe?
  • Česa zdravniki za kugo običajno NISO nosili?
  • Kakšen je bil vzdevek zdravnikov za kugo?
  • Kdo je običajno najemal zdravnike za kugo?
  • Česa NI bilo v kljunih na usnjenih maskah zdravnikov za kugo?
  • Kako so zdravniki za kugo obdelali svoja oblačila?
  • Kako se imenuje patogen kuge?
  • Kdo je odkril patogen kuge?
  • V katerem stoletju so odkrili patogen kuge?
  • Kaj NI vrsta kuge?
  • Koliko evropskega prebivalstva je podleglo črni smrti?
  • Kateri del Evrope je ostal razmeroma neprizadet zaradi kuge?
  • Katera vrsta kuge ima največjo umrljivost?
  • Je res, da patogen kuge pri barvanju po Gramu ohrani metilvijolično barvo?
  • Po kateri poti je patogen kuge verjetno dosegel Evropo?
  • Kakšne oblike je bakterija Yersinia pestis?

Scenes

Širjenje

  • Dunaj
  • Brugge
  • Budim
  • Bergen
  • Bordeaux
  • Feodosija (Kafa)
  • Firence
  • Gdansk
  • Genova
  • Kijev
  • Klaipeda
  • Köln
  • Konstantinopel
  • London
  • Lyon
  • Malmö
  • Marseille
  • Mesina
  • Moskva
  • Neapelj
  • Pariz
  • Praga
  • Rim
  • Sevilla
  • Tunis
  • Valencia
  • Benetke
  • Varšava

Kuga je ena najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni v človeški zgodovini. Najhujša pandemija se je zgodila v letih 1347–1353 v Evropi in je znana kot črna smrt.

Pandemija se je verjetno začela na Kitajskem in se po Svilni cesti razširila na Krimski polotok. Od tam do Sredozemlja je manjkal samo kratek skok. V Evropo je prispela na krovu italijanskih trgovskih ladij, na katerih je mrgolelo z bolhami okuženih podgan. Zaradi cvetoče trgovine tistega časa se je neovirano razširila po vsej celini.

Iz južne Evrope se je tako razširila v zahodne, osrednje, severne in vzhodne predele. Zahtevala je ogromno človeških življenj; po ocenah je črni smrti podleglo 30–60 % vsega evropskega prebivalstva.

Pretresljivo dejstvo je, da je število svetovnega prebivalstva, ki je do tedaj bolj ali manj stalno naraščalo, v 14. stoletju upadlo za skoraj 100 milijonov, večinoma prav zaradi kuge.

Umrljivost

  • Dunaj
  • Brugge
  • Budim
  • Bergen
  • Bordeaux
  • Feodosija (Kafa)
  • Firence
  • Gdansk
  • Genova
  • Kijev
  • Klaipeda
  • Köln
  • Konstantinopel
  • London
  • Lyon
  • Malmö
  • Marseille
  • Mesina
  • Moskva
  • Neapelj
  • Pariz
  • Praga
  • Rim
  • Sevilla
  • Tunis
  • Valencia
  • Benetke
  • Varšava

Členi verige

Kuga je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis (prej imenovana Pasteurella pestis), po Gramu negativna bakterija paličaste oblike (bacil). Leta 1894 jo je odkril Alexandre Yersin, bakteriolog z instituta Pasteur v Parizu v Franciji.

Yersinia pestis naj bi se razvila v vzhodni Afriki iz druge bakterije, Yersinie pseudotuberculosis, in se pozneje razširila po zemeljski obli.

Verigo okužbe Yersinie pestis (bakterija–podgana–bolha–človek) je prvi opisal Paul-Louis Simond, še en biolog z instituta Pasteur, nekaj let po odkritju te bakterije.

Primarni vektor okužbe, to je prenašalec okužbe, je bolha. Bolhe sesajo kri okuženih podgan, s čimer bakterija vstopi v njihova prebavila. Tam bakterija izloči encim koagulazo, tako da v bolhinem žrelu nastane biofilm iz strjene krvi in bakterij. Zaradi zapore v žrelu bolha čuti lakoto, grize še bolj, da bi se nasitila, in prenese bakterijo v krvni obtok gostitelja (človeka).

Veriga okužbe

  • gozdni (silvatični) krog - Del prenosa povzročitelja bolezni, ki poteka v naravi in prizadene divje živali.
  • bolhe
  • glodavci
  • mestni (urbani) krog - Del prenosa povzročitelja bolezni, ki poteka v mestnem okolju in prizadene mestne oziroma domače živali.
  • ljudje (bubonska kuga)
  • ljudje (sekundarna pljučna kuga) - Razvije se iz bubonske kuge. S človeka na človeka se prenaša prek vdihavanja kužnih kapljic.
  • ljudje (primarna pljučna kuga)

Simptomi

Bubonska kuga

Bubonska (bezgavčna) kuga je najpogostejša oblika kuge. Ime je dobila po oteklih bezgavkah (bubonih), ki nastanejo po okužbi. Buboni vsebujejo modro-črn gnoj in čez čas počijo. Okuženi trpijo za visoko vročino in hudimi bolečinami. Bolezen se širi z ugrizi okuženih bolh.

Pljučna kuga

Pljučna kuga je oblika kuge, ki se širi s človeka na človeka prek vdihavanja kužnih kapljic. Temu pravimo primarna pljučna kuga. Bakterija lahko okuži tudi živčevje. Pljučna kuga povzroči pljučni edem in odpoved dihal. Bolniki na koncu umrejo zaradi zadušitve. Umrljivost je ob odsotnosti zdravljenja zelo visoka, približno 95-odstotna.

Septična kuga

Septično kugo povzroči bakterija Yersinia pestis, ki vdre v krvni obtok in se tam razmnoži. Lahko se pojavi tudi kot dodaten zaplet pri bubonski oziroma pljučni kugi. Povzroči visoko vročino ter nenadzorovane krvavitve pod kožo in v notranjih organih. Brez zdravljenja pride do odpovedi krvnega obtoka. Umrljivost je ob odsotnosti zdravljenja skoraj 100-odstotna.

Zdravnik za kugo

  • klobuk s širokim krajcem
  • kuta s kapuco
  • česen - Zdravnik za kugo ga je stalno žvečil, da bi preprečil okužbo.
  • lesena palica - Zdravnik za kugo jo je uporabljal, da bi se izognil neposrednemu stiku z bolnikom.
  • maska - Strašljiva usnjena krinka, katere kljun je bil napolnjen z dišavami, zelišči in cvetovi, ki so odganjali smrad.
  • pomander (dišavnica) - Oblasto ohišje na verižici, ki je vsebovalo kroglico iz dišavnih zelišč oziroma parfumov, kot sta ambra in mošus.
  • usnjene rokavice
  • površnik - Oblačilo, prepojeno z olji in dišavami, narejeno iz tkanine, preproste za pranje.
  • usnjeni škornji

Kostum zdravnika, ki je zdravil kugo, je najbrž iznašel Charles de Lorme, glavni zdravnik kralja Ludvika XIII., v 17. stoletju. Rekli so jim tudi "kljunati zdravniki" ("doktorji kljuni") zaradi značilnih mask. Najemala so jih večinoma s kugo okužena mesta.

Večina ljudi se je skušala izogniti okužbi s kugo tako, da so se osamili ali zbežali v druge kraje. Okužene so zaprli v karantene. Nekateri pa so jih skušali zdraviti. Ti "zdravniki za kugo" so nosili zatesnjena oblačila, ki so jih ločevala od zunanjega sveta in verjetno varovala pred okužbo.

Odeti so bili v kapuce in klobuke s širokimi krajci, čez obraze pa imeli nataknjene maske kljunaste oblike s steklom čez odprtine za oči. Nosili so tudi usnjene rokavice in z olji prepojena varovalna oblačila, ki jih je bilo lahko oprati.

Taka obleka je bila potrebna zato, ker naj bi se v skladu s takratnim prepričanjem kuga širila po zraku prek smradu. Ljudje so verjeli tudi v čarobno varovalno moč vonjav. Zato je bil "kljun" zlovešče usnjene maske napolnjen z mešanico dišav, zelišč in cvetov, ki je odganjala smrad.

Seveda zdravniki bolnikov na ta način niso mogli ozdraviti, so pa jim do neke mere olajšali bolečine ter upočasnili širjenje bolezni z zdravstvenimi nasveti in higienskimi ukrepi. Poleg tega so tudi šteli preminule.

Animacija

  • gozdni (silvatični) krog - Del prenosa povzročitelja bolezni, ki poteka v naravi in prizadene divje živali.
  • bolhe
  • glodavci
  • mestni (urbani) krog - Del prenosa povzročitelja bolezni, ki poteka v mestnem okolju in prizadene mestne oziroma domače živali.
  • ljudje (bubonska kuga)
  • ljudje (sekundarna pljučna kuga) - Razvije se iz bubonske kuge. S človeka na človeka se prenaša prek vdihavanja kužnih kapljic.
  • ljudje (primarna pljučna kuga)
  • klobuk s širokim krajcem
  • kuta s kapuco
  • česen - Zdravnik za kugo ga je stalno žvečil, da bi preprečil okužbo.
  • lesena palica - Zdravnik za kugo jo je uporabljal, da bi se izognil neposrednemu stiku z bolnikom.
  • maska - Strašljiva usnjena krinka, katere kljun je bil napolnjen z dišavami, zelišči in cvetovi, ki so odganjali smrad.
  • pomander (dišavnica) - Oblasto ohišje na verižici, ki je vsebovalo kroglico iz dišavnih zelišč oziroma parfumov, kot sta ambra in mošus.
  • usnjene rokavice
  • površnik - Oblačilo, prepojeno z olji in dišavami, narejeno iz tkanine, preproste za pranje.
  • usnjeni škornji
  • Dunaj
  • Brugge
  • Budim
  • Bergen
  • Bordeaux
  • Feodosija (Kafa)
  • Firence
  • Gdansk
  • Genova
  • Kijev
  • Klaipeda
  • Köln
  • Konstantinopel
  • London
  • Lyon
  • Malmö
  • Marseille
  • Mesina
  • Moskva
  • Neapelj
  • Pariz
  • Praga
  • Rim
  • Sevilla
  • Tunis
  • Valencia
  • Benetke
  • Varšava

Narration

Kuga je ena najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni v človeški zgodovini. Najhujša pandemija kuge je kosila po Evropi med letoma 1347 in 1353 in je znana kot črna smrt. Verjetno se je razširila na Krimski polotok po Svilni cesti in prispela v Sredozemlje na krovu italijanskih trgovskih ladij. Zaradi cvetoče trgovine tistega časa se je neovirano razširila po vsej celini. Razmeroma neprizadeta je ostala samo kraljevina Poljska.

Črna smrt je zahtevala mnogo življenj; po ocenah je podleglo 30–60 % evropskega prebivalstva. Opomoglo si je šele po kakih 150 letih, ko je njegovo število doseglo prejšnjo raven.

Kuga je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis (prej imenovana Pasteurella pestis). To bakterijo paličaste oblike je leta 1894 odkril Alexandre Yersin, bakteriolog z instituta Pasteur v Parizu.

Kugo so od pristanišča do pristanišča prenašale okužene podgane na trgovskih ladjah. Ko so jih bolhe ugriznile in jim sesale kri, je bakterija vstopila v prebavila bolh. Vedno več ugrizov je okužilo vedno več gostiteljev. Bolhe so zato predstavljale primarni vektor (prenašalec) okužbe.

Obstajajo tri glavne vrste kuge: bubonska, septična in pljučna. Bubonska (bezgavčna) kuga je ime dobila po oteklih bezgavkah (bubonih), polnih modro-črnega gnoja.

Večina ljudi se je skušala bojevati proti kugi tako, da so se osamili ali zbežali v druge kraje. Nekateri pa so skušali okužene zdraviti. Kostum "zdravnika za kugo" je v 17. stoletju iznašel Charles de Lorme, glavni zdravnik kralja Ludvika XIII. Ti zdravniki so bili odeti v kapuce in klobuke s širokimi krajci, čez obraze pa imeli nataknjene maske s steklenimi odprtinami za oči. Nosili so tudi usnjene rokavice in v različna olja namočena varovalna oblačila, ki jih je bilo lahko oprati.

Povezani dodatki

Bakterije (okrogle, paličaste, spiralne)

Bakterije lahko razvrščamo tudi po obliki.

Srednjeveško mesto

Srednjeveške hiše v mestih so bile večnadstropne in zgrajene iz lesa, kamna ali opeke.

Bacteria (advanced)

Bacteria are unicellular organisms that have no nuclei and are a few micrometres in length

Naseljen srednjeveški most (London Bridge, 16. stoletje)

V času dinastije Tudorjev je na mostu nad reko Temzo stalo okoli 200 zgradb.

Srednjeveška grajska ječa

V srednjeveških grajskih ječah so uporabljali zelo raznolike mučilne naprave.

Srednjeveška oblačila (Zahodna Evropa, 14. stoletje)

Oblačila pričajo o načinu življenja in kulturi v dani dobi.

Srednjeveška oblačila (Zahodna Evropa, 5.–10. stoletje)

Oblačila pričajo o načinu življenja in kulturi v dani dobi.

Srednjeveški bivalni stolp

Srednjeveški bivalni stolp (donžon) je postal ob nastanku gradu osrednji stolp.

The structure of prokaryotic and eukaryotic cells

There are two basic cell types: prokaryotic and eukaryotic cells.

Virusi

Sestavljeni so iz beljakovin in nukleinske kisline (DNK ali RNK). Okužene celice programirajo, da proizvajajo več virusov.

Znameniti srednjeveški imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Added to your cart.