Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Človeško telo (moški)

Človeško telo (moški)

Animacija prikazuje glavne organske sisteme pri človeku.

Biologija

Keywords

telo, moško telo, Človeško telo, Organizem, prebavni sistem, Dihalni sistem, koža, Krvožilje, Mišice, Okostje, mezgovni obtok (limfni sistem), limfatičnega sistema, izločala, genitalije, Živčevje, Hormonski sistem, Razmnoževalni organi, prebavni trakt, dihanje, vrhnji del, obtočila, prebava, imunski sistem, odstranitev, človek, skull, razmnoževalni organ (spolovilo), senzorična organ, Zgradba sinapse, sistemski obtok, Hrbtenica, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo, danka, ustna votlina, nosna votlina, pljuča, sapnik, grlo, aorte, srce, vena, Krajnik, limfna žila, bezgavka, ledvice, sečni mehur, sečevod, sečnica, modo, semenjak, prostate, možgani, hipofiza, hipotalamus, ščitnica, obščitnic, trebušna slinavka, žolč, Hrbtenjača, živec, penis, priželjc, ud, Zgornji ud, Spodnja okončina, prsih, jetra, pljučni obtok, nadledvičnica, hormon, Organski sistem, orgle, biologija, človeški

Povezani dodatki

Scenes

Koža

Koža je naš največji organ. Pri odraslem človeku meri do 2 m² in skupaj s podkožnim maščevjem tehta povprečno 10 kg. Ščiti nas pred mehanskimi vplivi, ultravijoličnim sevanjem in škodljivimi mikroorganizmi, preprečuje izgubo vode iz telesa in ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Koža je tudi naše največje čutilo. S čutilnimi telesci in prostimi živčnimi končiči v njej zaznavamo dotik, toplo in hladno ter bolečino.

Mišičevje

  • mišice glave
  • prsne mišice
  • trebušne mišice
  • golenske mišice
  • mišice vratu
  • mišice nadlakti
  • mišice podlakti
  • stegenske mišice
  • hrbtne mišice

Mišičevje je organski sistem, ki je odgovoren za gibanje telesa oziroma njegovih delov. Mišice, pritrjene na skelet, imenujemo skeletne mišice. V človeškem telesu jih je približno 650, njihova skupna masa pa lahko doseže tudi 50 odstotkov telesne mase. Skeletne mišice so različnih velikosti in oblik. Na kosti so pripete s kitami.

Okostje

Okostje odraslega človeka je sestavljeno iz 206 kosti. Kosti so trde in hkrati prožne, zato prenesejo velike obremenitve. Presnova v kostnih celicah je dokaj počasna, zato se kost po zlomu celi kar 4 do 6 tednov. Da bi preprečili nastanek osteoporoze, moramo na dan zaužiti zadostne količine kalcija (mladi 1200 miligramov).

Prebavila

  • želodec - V njem poteka razgradnja beljakovin. Želodčni sok je kisel. Ima nizko pH-vrednost.
  • tanko (ozko) črevo - V njem poteka razgradnja beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Prebavljene hranilne snovi se skozi steno črevesa vsrkajo v kri.
  • debelo (široko) črevo - Tu se vsrkava voda nazaj v telo.
  • danka
  • jetra - Pomemben organ, ki pomaga razstrupljati telo. Proizvajajo žolč, ki pomaga pri prebavi maščob.
  • trebušna slinavka - Proizvaja prebavni sok, ki v tankem črevesu prebavlja maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine. Proizvaja tudi hormona inzulin in glukagon, ki uravnavata raven sladkorja v krvi.
  • požiralnik
  • ustna votlina
  • žolčnik - Votel hruškast organ, v katerem se začasno shranjuje žolč in se tam koncentrira.

V prebavilih se hrana razgradi na tako velike delce, da lahko vstopijo v kri, ki jih odnese do vseh telesnih celic. Hrano prežvečimo v ustih. V njih se začne prebava ogljikovih hidratov, v kislem okolju želodca pa prebava beljakovin. Hrana potuje naprej v tanko (ozko) črevo, v katerem se do konca razgradijo vse tri glavne skupine hranilnih snovi: beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pri razgradnji sodelujeta prebavni sok z encimi, ki ga proizvaja trebušna slinavka, ter žolč, ki ga proizvajajo jetra in pomaga pri prebavi maščob. V tankem črevesu se razgrajene hranilne snovi vsrkajo v kri, v debelem (širokem) črevesu pa se nazaj v telo vsrka voda. Neprebavljene sestavine se izločijo iz telesa kot iztrebki.

Dihala

Pri presnovi hranilnih snovi, s katero telo pridobiva energijo za življenje, se porablja kisik in nastaja ogljikov dioksid. Do izmenjave teh dveh plinov med okolico in telesom prihaja v pljučih. V mirovanju vdihnemo 16-krat v minuti, ob enem vdihu pa se izmenja približno pol litra zraka. Pogosta bolezen pljuč je pljučni rak, za katero pogosteje obolijo kadilci kot nekadilci.

Krvožilje

  • srce - Poganja kri po žilah.
  • aorta - Glavna odvodnica (arterija) telesnega krvnega obtoka. Izvira iz levega srčnega prekata.

Naše telo je prepredeno z žilami, po katerih se pretaka kri, ki jo po telesu potiska srce. Krvožilje je pri človeku deljeno na dva obtoka. Telesni krvni obtok oskrbuje organe s kisikom in odnaša ogljikov dioksid, ki nastane pri presnovi v celicah. Pljučni krvni obtok prenaša s kisikom revno kri iz srca v pljuča, kjer se iz krvi sprosti ogljikov dioksid, vanjo pa vstopi kisik. S kisikom bogato kri prinaša v srce, od koder gre naprej v telesni krvni obtok. Srce in žile ohranjamo zdrave z redno telesno vadbo, prehrano z malo maščobami in izogibanjem kajenju.

Živčevje

  • možgani - So v lobanji.
  • hrbtenjača - Je v hrbtenici.
  • živci - Sestavljeni so iz živčnih vlaken. Povezujejo osrednji živčni sistem z različnimi organi.
  • senčna mišica
  • lična mišica
  • žvečna mišica
  • obračalka glave
  • krožna ustna mišica
  • čelna mišica
  • krožna očesna mišica
  • smejalna mišica
  • vratna kožna mišica
  • mišica obračalka ustnega vogala

Za usklajeno in pravilno delovanje našega telesa skrbita živčni in hormonski sistem. Osrednji (centralni) živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, obkrajni (periferni) živčni sistem pa živci, ki prenašajo informacije med osrednjim živčnim sistemom in organi v obliki električnih signalov. Imamo 12 parov možganskih in 31 parov hrbtenjačnih živcev.

Sečila

  • ledvica - V njej se filtrira kri. Izloča škodljive, odpadne produkte iz telesa.
  • sečevod
  • sečni mehur - V njem se zbira seč.
  • sečnica

Ledvice odstranjujejo organizmu nepotrebne in škodljive snovi. Dnevno proizvedejo 1,5 do 2 litra seča. Ta se zbira v sečnem mehurju, iz telesa pa se odvaja skozi sečnico. Pogosta obolenja sečil so vnetje mehurja in ledvic ter ledvični kamni. Ledvični kamni lahko povzročijo poškodbe sečevodov, zaradi katerih se v seču pojavi kri.

Animacija

Limfni (mezgovni) sistem

  • mandlji
  • vranica - V njej nastajajo nekatere bele krvničke in se razgrajujejo rdeče krvničke. Pomembno vpliva na delovanju imunskega sistema.
  • priželjc - V njem nastajajo limfociti, zato ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.
  • bezgavka - V njih nastajajo in propadajo limfociti. Pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema.
  • prsni mezgovod - Zliva se v glavno dovodnico (veno), kjer se limfa pomeša s krvjo.
  • limfna žila

Limfni (mezgovni) sistem odstranjuje odpadne snovi iz tkiv. Začenja se v obliki slepih zaprtih cevk (limfnih kapilar), v katere prehajajo snovi iz medceličnine z osmozo. Tekočina, ki se pretaka po limfnem sistemu, je limfa ali mezga. Preden se limfa iz limfnih žil izlije v glavno telesno dovodnico, ki je del krvožilnega sistema, potuje skozi bezgavke. V njih se povzročitelji bolezni, ki jih prenaša limfa, srečajo z belimi krvničkami, ki so del našega imunskega sistema. Pomembni organi limfnega sistema so priželjc, vranica in mandeljni. Ti imajo pomembno vlogo pri zorenju belih krvničk in s tem pri delovanju imunskega sistema.

Spolni organi

  • modo - Proizvaja moške spolne celice. Tu nastaja tudi testosteron (moški spolni hormon), ki spodbuja zorenje spolnih celic, povečuje željo po spolnosti in v puberteti pomaga pri oblikovanju sekundarnih spolnih znakov (spremeni se jim oblika telesa, zniža se jim glas, postanejo poraščeni).
  • obmodek - V njem se shranjujejo moške spolne celice, ki nastanejo v modih.
  • semenovod
  • semenjak - V njem nastaja večina semenske tekočine.
  • obsečnica (prostata) - Pomembna za nastanek semenske tekočine. Drugo ime je prostata.

Spolni organi so namenjeni razmnoževanju. Med oploditvijo se moška in ženska spolna celica združita v zigoto, iz katere se razvije zarodek. Spolne celice nastajajo v spolnih žlezah. Spolne žleze pri moškem so parni organ – moda, kjer nastajajo moške spolne celice ali semenčice. Te se shranjujejo v obmodkih. Tekočina, ki jo moški izbrizga iz spolnega organa (penisa) skozi sečnico, je sperma ali semenska tekočina. V njej so semenčice in tekočina, ki nastaja predvsem v obsečnici (prostati) in semenjakih.

Hormonski sistem

  • obščitnice - Proizvajajo paratiroidni hormon (parathormon), ki povečuje koncentracijo kalcija v krvi. Nasprotno funkcijo ima kalcitonin, ki nastaja v ščitnici.
  • nadledvična žleza - Glavna dela sta skorja in sredica. Skorja izloča hormone, ki so odgovorni za koncentracijo soli in sladkorja v krvi ter v manjši meri tudi spolne hormone. Sredica izloča adrenalin, ki je stresni hormon, pomemben pri odzivanju na nevarnost.
  • modo - Proizvaja moške spolne celice. Tu nastaja tudi testosteron (moški spolni hormon), ki spodbuja zorenje spolnih celic, povečuje željo po spolnosti in v puberteti pomaga pri oblikovanju sekundarnih spolnih znakov (spremeni se jim oblika telesa, zniža se jim glas, postanejo poraščeni).
  • trebušna slinavka - Proizvaja hormon inzulin, ki znižuje krvni sladkor in hormon glukagon, ki ga zvišuje. Ob pomanjkanju inzulina nastopi sladkorna bolezen.
  • ščitnica - Izloča hormon tiroksin, ki spodbuja presnovo. Ščitnica je pomembna za ustrezno delovanje možganov in normalno telesno rast. Pri povečani funkciji ščitnice nastopi Basedowova bolezen. Simptom zmanjšane funkcije ščitnice je golša. Če je zmanjšana funkcija prisotna od otroštva, se razvije kretenizem.
  • hipofiza - S hipotalamusom tvorita hipotalamo-hipofizni sistem, ki je nadzorno središče našega hormonskega sistema.

Hormoni pomembno vplivajo na vse procese v telesu: presnovo, rast in razvoj. Izločajo jih žleze z notranjim izločanjem, ki jim pravimo tudi endokrine žleze. Adrenalin izloča sredica nadledvične žleze, inzulin in glukagon trebušna slinavka, tiroksin pa ščitnica. Glavno nadzorno središče hormonskega sistema je hipotalamo-hipofizni sistem. Hipotalamus sprejema informacije o notranjem in zunanjem okolju telesa ter nanje odgovarja z izločanjem hormonov, ki spodbujajo izločanje hormonov iz hipofize. Ti hormoni uravnavajo delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, na primer ščitnice, nadledvičnih in spolnih žlez, ne uravnavajo pa izločanja hormonov iz trebušne slinavke.

Deli človeškega telesa

  • glava
  • vrat
  • trup
  • okončine
  • ramenski obroč
  • nadlaket
  • podlaket
  • roka
  • stegno
  • golen
  • stopalo
  • prsi
  • trebuh
  • medenični obroč
  • hrbet
  • pas
  • zadnjica
  • oko
  • nos
  • usta
  • uhelj
  • čelo
  • lasišče z lasmi
  • vrat
  • tilnik
  • brada
  • ramenski obroč
  • prsi
  • trebuh
  • medenični obroč
  • hrbet
  • pas
  • zadnjica
  • popek
  • nadlaket
  • podlaket
  • roka
  • komolec
  • zapestje
  • prsti
  • stegno
  • golen
  • stopalo
  • koleno
  • gleženj
  • podplat
  • penis
  • modnik

Narration

Koža je naš največji organ. Pri odraslem človeku meri do 2 m² in skupaj s podkožnim maščevjem tehta povprečno 10 kg. Ščiti nas pred mehanskimi vplivi, ultravijoličnim sevanjem in škodljivimi mikroorganizmi, preprečuje izgubo vode iz telesa in ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Koža je tudi naše največje čutilo. S čutilnimi telesci in prostimi živčnimi končiči v njej zaznavamo dotik, toplo in hladno ter bolečino.

Mišice, pritrjene na skelet, imenujemo skeletne mišice. Odgovorne so za gibanje telesa. V človeškem telesu jih je približno 650, njihova skupna masa pa lahko doseže tudi 50 odstotkov telesne mase. Skeletne mišice so različnih velikosti in oblik. Na kosti so pripete s kitami.

Okostje odraslega človeka je sestavljeno iz 206 kosti. Kosti so trde in hkrati prožne, zato prenesejo velike obremenitve. Presnova v kostnih celicah je dokaj počasna, zato se kost po zlomu celi kar 4 do 6 tednov. Da bi preprečili nastanek osteoporoze, moramo na dan zaužiti zadostne količine kalcija.

Prebava se začne v ustih. Prežvečena in s slino prepojena hrana, v kateri se je že začela razgradnja ogljikovih hidratov, potuje po požiralniku naprej v želodec. V kislem okolju želodca poteka prebava beljakovin. Hrana potuje naprej v tanko črevo, v katerem se do konca razgradijo vse tri glavne skupine hranilnih snovi: beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pri razgradnji sodelujeta prebavni sok z encimi, ki ga proizvaja trebušna slinavka, ter žolč, ki ga proizvajajo jetra in pomaga pri prebavi maščob. V tankem črevesu se razgrajene hranilne snovi vsrkajo v kri, v debelem črevesu pa se nazaj v telo vsrka voda. Neprebavljene sestavine se izločijo iz telesa kot iztrebki.

Pri presnovi hranilnih snovi, s katero telo pridobiva energijo za življenje, se porablja kisik in nastaja ogljikov dioksid. Do izmenjave teh dveh plinov med okolico in telesom prihaja v pljučih. V mirovanju vdihnemo 16-krat v minuti, ob enem vdihu pa se izmenja približno pol litra zraka. Pogosta bolezen pljuč je pljučni rak, za katero pogosteje obolijo kadilci kot nekadilci.

Naše telo je prepredeno z žilami, po katerih se pretaka kri, ki jo po telesu potiska srce. Krvožilje je pri človeku deljeno na dva obtoka. Telesni krvni obtok oskrbuje organe s kisikom in odnaša ogljikov dioksid, ki nastane pri presnovi v celicah. Pljučni krvni obtok prenaša s kisikom revno kri iz srca v pljuča, kjer se iz krvi sprosti ogljikov dioksid, vanjo pa vstopi kisik. S kisikom bogato kri prinaša v srce, od koder gre naprej v telesni krvni obtok. Srce in žile ohranjamo zdrave z redno telesno vadbo, prehrano z malo maščobami in izogibanjem kajenju.

Ledvice odstranjujejo organizmu nepotrebne in škodljive snovi. Dnevno proizvedejo 1,5 do 2 litra seča. Ta se zbira v sečnem mehurju, iz telesa pa se odvaja skozi sečnico. Pogosta obolenja sečil so vnetje mehurja in ledvic ter ledvični kamni. Ti lahko povzročijo poškodbe sečevodov, zaradi katerih se v seču pojavi kri.

Za usklajeno in pravilno delovanje našega telesa skrbita živčni in hormonski sistem. Osrednji živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, obkrajni živčni sistem pa živci, ki prenašajo informacije med osrednjim živčnim sistemom in organi v obliki električnih signalov. Imamo 12 parov možganskih in 31 parov hrbtenjačnih živcev.

Hormoni pomembno vplivajo na vse procese v telesu: presnovo, rast in razvoj. Izločajo jih žleze z notranjim izločanjem, ki jim pravimo tudi endokrine žleze. Adrenalin izloča sredica nadledvične žleze, inzulin in glukagon trebušna slinavka, tiroksin pa ščitnica. Glavno nadzorno središče hormonskega sistema je hipotalamo-hipofizni sistem. Hipotalamus sprejema informacije o notranjem in zunanjem okolju telesa ter nanje odgovarja z izločanjem hormonov, ki spodbujajo izločanje hormonov iz hipofize. Ti hormoni uravnavajo delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, na primer ščitnice, nadledvičnih in spolnih žlez, ne uravnavajo pa izločanja hormonov iz trebušne slinavke.

Limfni ali mezgovni sistem odstranjuje odpadne snovi iz tkiv. Začenja se kot slepe zaprte cevke (limfne kapilare), v katere prehajajo snovi iz medceličnine z osmozo. Tekočina, ki se pretaka po limfnem sistemu, je limfa ali mezga. Preden se limfa iz limfnih žil izlije v glavno telesno dovodnico, ki je del krvožilnega sistema, potuje skozi bezgavke. V njih se povzročitelji bolezni, ki jih prenaša limfa, srečajo z belimi krvničkami, ki so del našega imunskega sistema. Pomembni organi limfnega sistema so priželjc, vranica in mandeljni. Ti imajo pomembno vlogo pri zorenju belih krvničk in s tem delovanju imunskega sistema.

Spolni organi so namenjeni razmnoževanju. Med oploditvijo se moška in ženska spolna celica združita v zigoto, iz katere se razvije zarodek. Spolne celice nastajajo v spolnih žlezah. Spolne žleze pri moškemu so parni organ – moda, v katerem se tvorijo moške spolne celice ali semenčice. Te se shranjujejo v obmodkih. Tekočina, ki jo moški izbrizga iz spolnega organa ali penisa skozi sečnico, je sperma ali semenska tekočina. V njej so semenčice in tekočina, ki nastaja predvsem v obsečnici oziroma prostati in semenjakih.

Povezani dodatki

Človeško telo (ženska)

Animacija predstavlja glavne organske sisteme pri človeku.

Živčevje

Osrednji živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, obkrajni (periferni) živčni sistem pa ostali živci in nevroni.

Človeško mišičevje

Skeletne mišice so aktivni del gibalnega sistema: pritrjene so na kosti, ki jih premikajo.

Človeško okostje

Notranje ogrodje telesa, na katero so pritrjene skeletne mišice.

Čutila

Čutila so organi, ki zaznavajo dražljaje okolja oz. telesa in jih prenašajo v možgane kot živčne signale.

Deli človeškega telesa

Animacija prikazuje dele človeškega telesa na anatomskem modelu moškega.

Krvni obtok

Sistemski ali telesni krvni obtok prenaša s kisikom bogato kri iz srca po vsem telesu, pljučni krvni obtok pa prenaša deoksigenirano kri iz srca v pljuča.

Limfni sistem

Po mezgovnih oziroma limfnih žilah se v kri prenaša limfa, bezgavke pa imajo pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema.

What is the human body composed of?

This scene presents the basic components of the human body.

Zgradba tankega črevesa

Tanko črevo je najdaljši odsek prebavne cevi, kjer poteka pretežni del prebave in privzem hranil.

Ženski razmnoževalni sistem (srednja raven)

Razmnoževalni sistem sestavljajo organi, ki imajo vlogo produkcije potomcev.

Človeški možgani

Sestavljajo jih možgansko deblo, medmožgani, veliki možgani in mali možgani.

Deli človeških možganov

Glavni deli možganov so možgansko deblo, mali možgani, medmožgani in veliki možgani.

Lobanja in hrbtenica

Možgane in hrbtni mozeg, ki sta najpomembnejša dela osrednjega živčevja, varujeta lobanja in hrbtenica.

Oko

Eden najpomembnejših človeških organov. Nastanek električnih impulzov v čutilnih celicah očesa povzroči svetloba.

Spolne celice

Z združitvijo dveh raznospolnih spolnih celic nastane zigota oziroma spojek, prva celica potomca.

Srce

Srce je centralna črpalka obtočilnega sistema, ki v življenju človeka utripa več milijard krat.

The bones of the thorax

The ribs, the sternum and the spinal column form the skeleton of the chest.

Zgornja prebavna cev

Hrana potuje po prebavnem traktu iz ustne votline v želodec, ki je v zadnjem odseku zgornje prebavne cevi.

Zgradba debelega črevesa

To je zadnji odsek prebavne cevi, ki se začne za tankim črevesom. V njem poteka absorpcija vode, mineralnih soli in vitaminov.

Zgradba kože in čutila v njej

Naše telo pokriva koža, ki je sestavljena iz treh glavnih plasti: vrhnjice, usnjice in podkožja.

Zgradba mišice

Animacija prikazuje podrobno zgradbo in delovanje mišice.

Deli človeškega telesa

Animacija prikazuje dele glave, trupa in okončin.

Evolucija možganov vretenčarjev

Med evolucijo vretenčarjev se je relativna razvitost posameznih delov možganov spreminjala.

Izločala

Izločala so organi za izločanje organizmu nepotrebnih ali škodljivih presnovkov.

Kosti spodnjega uda

Kosti spodnjega uda sestavljajo medenični obroč in spodnji ud.

Kosti zgornjega uda

Skelet zgornjega uda sestavljajo kosti ramenskega obroča in kosti zgornjega uda.

Kostni stiki

Kosti so med seboj zvezane s sklepi, hrustancem, šivi ali z zraščanjem.

Uho, zaznavanje zvoka

Naš slušni organ valovanje zraka pretvori v živčne impulze, ki jih obdelajo možgani.

Vrste sklepov

Sklepe delimo tudi po smeri gibanja.

Zgradba hrbtenjače

Hrbtenjača je del centralnega živčevja, ki poteka v hrbtenici, iz nje izhajajo hrbtenjačni živci.

Zgradba in naloge jeter

Jetra so vitalni organ, ki igra pomembno vlogo pri prebavi maščob, razstrupljanju in presnavljanju.

Ženski razmnoževalni sistem (osnovna raven)

Razmnoževalni sistem sestavljajo organi, ki imajo vlogo produkcije potomcev.

Blood vessels

The three main types of blood vessels in the human body are the arteries, the veins, and the capillaries.

Globoka venska tromboza in pljučna embolija

Krvni strdek, ki nastane v globokih venah spodnjih okončin, lahko vstopi v pljuča in povzroči smrtno nevarno pljučno embolijo.

Homo erectus

Pokončni človek je že izdeloval orodje in poznal ter uporabljal ogenj.

Kolenski sklep

Koleno je največji sklep v telesu, sestavljajo ga stegnenica, golenica in pogačica.

Mišice nadlakti

Premikanje roke omogočajo nasprotno delujoče iztegovalne in upogibalne mišice.

Moški razmnoževalni sistem

Razmnoževalni sistem sestavljajo organi, ki imajo vlogo produkcije potomcev.

Pogačični refleks

Pogačični refleks je skrčenje stegenske mišice ob udarcu na kito te mišice. Njegovo središče je v hrbtenjači.

Ravni biološke organizacije

Animacija predstavlja ravni biološke organizacije od ravni posameznika prek organov in tkiv do ravni celice.

Srčni infarkt

Srčni infarkt nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki oskrbuje srce s kisikom in hranilnimi snovmi (venčna arterija). Je eden najpogostejših vzrokov smrti.

Težave s hrbtenico

Skolioza je ukrivljenost hrbtenice vstran, kar je posledica premaknjenih vretenc.

Added to your cart.