Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Cerera in Vesta

Cerera in Vesta

Preučevanje Cerere in Veste nam pomaga spoznavati zgodnje obdobje Osončja in nastanek kamnitih planetov.

Geografija

Keywords

Zemljina sonda, sonda prostor, asteroidni pas, Cerera, Vesta, asteroid, vesoljske raziskave, Jupiter, Mars, ionski pogon, gravitacija, Osončje, Vesolje, astronomija, astrofizika, geografija, fizika

Povezani dodatki

Scenes

Osončje in asteroidni pas

Asteroidni pas leži med notranjim in zunanjim Osončjem oziroma med Marsom in Jupitrom, od Sonca je oddaljen od 1,9 do 4,2 AE.
Trenutno poznamo več 10.000 asteroidov, po ocenah pa naj bi jih bilo več milijonov. Od tega jih ima približno 200 premer, večji od 100 km. Največji telesi asteroidnega pasu sta Cerera in Vesta.

Položaj Cerere in Veste

  • asteroidni pas - Leži med notranjim in zunanjim Osončjem oziroma med Marsom in Jupitrom, od Sonca je oddaljen od 1,9 do 4,2 AE.
  • Cerera
  • Vesta

Cerera – podatki:

Odkritelj: Guiseppe Piazzi
Datum odkritja: 1. januar 1801
Premer: 940 km (1/12 Zemljinega)
Masa: 9,47 × 10²⁰ kg (1 % Lunine)
Povprečna gostota: 2,2 g/cm³
Temperatura na površju: 168–235 K
(od –105 do –38 °C)

Vrtilni čas: 9 h 4 min
Obhodni čas: 4,6 leta
Nagib osi:
Povprečna razdalja od Sonca: 414.000.000 km (2,77 AE)

Vesta – podatki:

Odkritelj: Heinrich Wilhelm Olbers
Datum odkritja: 29. marec 1807
Premer: 530 km (4 % Zemljinega)
Masa: 2,6 × 10²⁰ kg (0,4 % Lunine)
Povprečna gostota: 3,4 g/cm³
Temperatura na površju: 85–255 K
(od –188 do –18 °C)

Vrtilni čas: 5 h 21 min
Obhodni čas: 3,63 leta
Nagib osi:
Povprečna razdalja od Sonca: 353.300.000 km (2,36 AE)

Cerera in Vesta

  • Cerera - Največji objekt asteroidnega pasu, pritlikavi planet s premerom okrog 940 km. Njena masa znaša 40 % celotne mase asteroidnega pasu, a le 1 % Lunine mase. Njen ledeni plašč vsebuje več vode kot vse zaloge sladke vode na Zemlji.
  • Vesta - Eden največjih objektov asteroidnega pasu s premerom okrog 530 km. Njena masa znaša 0,4 % Lunine mase oziroma približno 10 % celotne mase asteroidnega pasu. Je skoraj kroglaste oblike.

Zgradba Cerere

  • skorja - Tanek prašni sloj.
  • plašč - Sloj, večinoma sestavljen iz vodnega ledu.
  • kamnita sredica - Je trdna in vsebuje veliko kovin.

Primerjava dimenzij

Zemlja

Premer: 12.756 km
Masa: 5,974 × 10²⁴ kg

Luna

Premer: 3.475 km
Masa: 7,348 × 10²² kg

Pluton

Premer: 2.372 km
Masa: 1,305 × 10²² kg

Cerera

Premer: 940 km
Masa: 9,47 × 10²⁰ kg

Vesta

Premer: 530 km
Masa: 2,6 × 10²⁰ kg

Pot sonde Dawn

Dawn je prva vesoljska sonda, ki je dosegla orbito pritlikavega planeta, in prva sonda, ki je vstopila v orbito dveh teles Osončja (zunaj sistema Zemlja-Luna). Najprej je 14 mesecev raziskovala Vesto, marca 2015 pa dosegla Cerero.

Sonda Dawn

  • sončne celice - Njihova skupna dolžina je 20 m; sončno energijo pretvarjajo v električno, ki služi za pospeševanje ksenonskega goriva v ionskem pogonu.
  • ionski pogon - Na sondi so trije, vendar deluje naenkrat samo eden; je desetkrat učinkovitejši od kemičnega pogona.
  • kamere - Snemajo iz različnih kotov; posnetki se uporabljajo za izdelavo topografskih zemljevidov.
  • detektor nevtronov in žarkov gama - Preučuje kemično sestavo obeh asteroidov.
  • spektrometer - Raziskuje površinske minerale s pomočjo vidne in infrardeče svetlobe.
  • antena

Vesoljska sonda Dawn je bila izstreljena 27. septembra 2007. Njeno poslanstvo je raziskovanje Cerere in Veste, dveh največjih nebesnih teles v asteroidnem pasu, ki leži med Marsom in Jupitrom. Obe sta nastali v zgodnjem obdobju Osončja, a je njuno nadaljnjo rast preprečila Jupitrova močna gravitacijska privlačnost. S preučevanjem Cerere in Veste lahko pridobimo podatke o zgodnjem obdobju Osončja in nastanku kamnitih planetov.

Na krovu sonde Dawn so trije pripomočki za opazovanje: kamere za snemanje, spektrometer za kartiranje površinskih mineralov ter detektor nevtronov in žarkov gama (GRaND) za analizo kemične sestave obeh asteroidov.

Ionski pogon

  • nabito kovinsko ohišje
  • dvojna mreža - Ima nasprotno nabita dela, premer 30 cm in 15.000 luknjic, skozi katere izstopajo ioni v obliki ionskega oblaka.

Vesoljsko sondo Dawn poganja ionski pogon, ki je desetkrat učinkovitejši od kemičnega.

Če postavimo ioniziran oziroma električno nabit plin v električno polje, delci plina pospešijo. Če je pospeševalna napetost dovolj velika, je kinetična energija ionov večja od kinetične energije gorečih plinov. Zaradi večje učinkovitosti je sonda lahko dosegla dva cilja zunaj sistema Zemlja-Luna.

V ionski pogon se vbrizgava plin ksenon. Atome ksenona obstreljujejo elektroni in jih spremenijo v ione. Pozitivno nabiti ioni v elektrostatičnem prostoru pospešijo in z veliko hitrostjo izstopijo, pri čemer jih elektroni nevtralizirajo. Zaradi zakona o vzajemnem učinku vesoljska sonda pospeši v nasprotno smer ionskega oblaka.

Animacija

  • Merkur
  • Venera
  • Zemlja
  • Mars
  • Jupiter
  • Saturn
  • Uran
  • Neptun
  • asteroidni pas - Leži med notranjim in zunanjim Osončjem oziroma med Marsom in Jupitrom, od Sonca je oddaljen od 1,9 do 4,2 AE.
  • Osončje
  • Cerera - Največji objekt asteroidnega pasu, pritlikavi planet s premerom okrog 940 km. Njena masa znaša 40 % celotne mase asteroidnega pasu, a le 1 % Lunine mase. Njen ledeni plašč vsebuje več vode kot vse zaloge sladke vode na Zemlji.
  • Vesta - Eden največjih objektov asteroidnega pasu s premerom okrog 530 km. Njena masa znaša 0,4 % Lunine mase oziroma približno 10 % celotne mase asteroidnega pasu. Je skoraj kroglaste oblike.
  • skorja - Tanek prašni sloj.
  • plašč - Sloj, večinoma sestavljen iz vodnega ledu.
  • kamnita sredica - Je trdna in vsebuje veliko kovin.
  • Zemlja
  • Luna
  • Pluton
  • Cerera
  • Vesta
  • sončne celice - Njihova skupna dolžina je 20 m; sončno energijo pretvarjajo v električno, ki služi za pospeševanje ksenonskega goriva v ionskem pogonu.
  • ionski pogon - Na sondi so trije, vendar deluje naenkrat samo eden; je desetkrat učinkovitejši od kemičnega pogona.
  • kamere - Snemajo iz različnih kotov; posnetki se uporabljajo za izdelavo topografskih zemljevidov.
  • detektor nevtronov in žarkov gama - Preučuje kemično sestavo obeh asteroidov.
  • spektrometer - Raziskuje površinske minerale s pomočjo vidne in infrardeče svetlobe.
  • antena
  • nabito kovinsko ohišje
  • dvojna mreža - Ima nasprotno nabita dela, premer 30 cm in 15.000 luknjic, skozi katere izstopajo ioni v obliki ionskega oblaka.
  • magnetni obroč
  • pozitivna mreža - En del nabite mreže; med njima nastaja napetost in pospešuje ione, ki ustvarjajo potisk.
  • negativna mreža - Drug del nabite mreže; med njima nastaja napetost in pospešuje ione, ki ustvarjajo potisk.
  • elektron
  • ion
  • ionski oblak - Masa ionov, ki izstopajo iz pogonskega modula in poganjajo vesoljsko sondo.
  • vbrizg goriva - Skozenj vstopajo atomi ksenona v pogonski modul.
  • nevtralizator - Ločena katoda, ki usmerja elektrone v ionski žarek in zagotavlja, da je v izpustu enaka količina pozitivno in negativno nabitih delcev.
  • atom ksenona

Narration

Asteroidni pas leži med notranjim in zunanjim Osončjem oziroma med Marsom in Jupitrom. Od Sonca je oddaljen od 1,9 do 4,2 AE. Trenutno poznamo več 10.000 asteroidov, po ocenah pa naj bi jih bilo več milijonov. Od tega jih ima približno 200 premer, večji od 100 km. Največji telesi asteroidnega pasu sta Cerera in Vesta.

Cerera je največji objekt asteroidnega pasu in obenem najmanjši pritlikavi planet v Osončju. Drugo največje telo v asteroidnem pasu je Vesta, ki je skoraj kroglaste oblike, a se zaradi izbokline na južnem tečaju ne uvršča med pritlikave planete.

Cererin premer znaša dvanajstino Zemljinega, njena masa pa tretjino celotne mase asteroidnega pasu, a le 1 % Lunine mase. Vestin premer znaša 4 % Zemljinega, njena masa pa 0,4 % Lunine mase oziroma desetino celotne mase asteroidnega pasu.

Cerera ima tanko in prašno zunanjo skorjo. Njen plašč je bogat z ledom; vsebuje več vode kot vse zaloge sladke vode na Zemlji. Sredica je trdna in kamnita.

Poslanstvo vesoljske sonde Dawn je raziskovanje Cerere in Veste, dveh največjih nebesnih teles v asteroidnem pasu, ki leži med Marsom in Jupitrom. Obe sta nastali v zgodnjem obdobju Osončja, a je njuno nadaljnjo rast preprečila Jupitrova močna gravitacijska privlačnost. S preučevanjem Cerere in Veste lahko pridobimo podatke o zgodnjem obdobju Osončja in nastanku kamnitih planetov.

Na krovu sonde Dawn so trije pripomočki za opazovanje: kamere za snemanje, spektrometer za kartiranje površinskih mineralov ter detektor nevtronov in žarkov gama (GRaND) za analizo kemične sestave obeh asteroidov.

Dawn je prva vesoljska sonda, ki je dosegla orbito pritlikavega planeta, in prva sonda, ki je vstopila v orbito dveh teles Osončja (zunaj sistema Zemlja-Luna). Izstreljena je bila 27. septembra 2007. Februarja 2009 je preletela Mars in izkoristila učinek gravitacijske frače. Julija 2011 je vstopila v orbito Veste in jo 14 mesecev raziskovala, marca 2015 pa je dosegla Cerero.

Vesoljsko sondo Dawn poganja ionski pogon, ki je desetkrat učinkovitejši od kemičnega. Če postavimo ioniziran oziroma električno nabit plin v električno polje, delci plina pospešijo. Če je pospeševalna napetost dovolj velika, je kinetična energija ionov večja od kinetične energije gorečih plinov. Zaradi večje učinkovitosti je sonda lahko dosegla dva cilja zunaj sistema Zemlja-Luna.

V ionski pogon se vbrizgava plin ksenon. Atome ksenona obstreljujejo elektroni in jih spremenijo v ione. Pozitivno nabiti ioni v elektrostatičnem prostoru pospešijo in z veliko hitrostjo izstopijo, pri čemer jih elektroni nevtralizirajo. Zaradi zakona o vzajemnem učinku vesoljska sonda pospeši v nasprotno smer ionskega oblaka.

Povezani dodatki

The Cassini-Huygens Mission (1997-2017)

The Cassini spacecraft was exploring Saturn and its moons for nearly 20 years.

Comets

Comets are spectacular celestial bodies orbiting the Sun.

Odprava New Horizons

Vesoljska sonda odprave New Horizons je bila izstreljena leta 2006. Proučevala bo Plutona in Kuiperjev pas.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Raziskovanje Marsa

Zgradbo Marsa in možne sledi življenja na njem raziskujejo z vesoljskimi sondami in robotskimi vozili.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Vesoljski sondi Voyager

Vesoljski sondi Voyager sta prva umetna objekta, ki sta zapustila Osončje. Zbirata podatke o vesolju in nosita sporočilo z Zemlje.

Vesoljski teleskop Hubble

Na delovanje vesoljskega teleskopa Hubble atmosferski vplivi ne učinkujejo.

Fuzijski reaktor

Fuzija atomskega jedra je okolju prijazen in praktično neomejen vir energije.

Gagarinov polet v vesolje (1961)

Jurij Gagarin je kot prvi človek v vesolje poletel 12. aprila 1961 iz sovjetskega Bajkonurja z vesoljsko ladjo Vostok 1.

Keplerjevi zakoni gibanja planetov

Johannes Kepler je opredelil tri pomembne zakone, ki opisujejo gibanje planetov.

Nastanek Zemlje in Lune

Animacija prikazuje, kako sta nastali Zemlja in Luna.

Raketoplan

Raketoplani so bila Nasina vesoljska plovila s posadko z možnostjo večkratne uporabe.

Sputnik 1 (1957)

Sovjetski umetni satelit je bilo prvo vesoljsko plovilo, ki so ga z Zemlje poslali v vesolje (oktobra 1957).

Zanimivosti iz geografije - astronomija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja astronomije.

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Znani astronomi in fiziki

Animacija predstavlja delo astronomov in fizikov, ki so temeljito spremenili naše predstave o vesolju.

Jupiter

Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.

Mars

Na rdečem planetu iščejo sledi vode in življenja.

Mednarodna vesoljska postaja

Vesoljska postaja, ki je bila zgrajena s sodelovanjem 16 držav, zagotavlja stalno prisotnost človeka v vesolju.

Merkur

Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Naši astronomski sosedje

Predstavitev bližnjih in daljnih astronomskih sosedov od Osončja do galaksij

Neptun

Neptun je zunanji, od Sonca najbolj oddaljeni planet in najmanjši od plinastih orjakov.

Saturn

Saturn je drugi največji planet v Osončju, prepoznaven po svojih značilnih obročih.

Sistem Pluton-Haron

Največja Plutonova luna je Haron.

Uran

Uran je sedmi planet od Sonca, zunanji planet in plinasti orjak.

Venera

Venera je drugi planet od Sonca in drugo najsvetlejše telo na nočnem nebu (za Zemljino Luno).

Vrste zvezd

Animacija prikazuje proces razvoja povprečno velikih in orjaških zvezd.

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Vrste umetnih satelitov

Umetne satelite, ki krožijo okoli Zemlje, uporabljamo v civilne in vojaške namene.

Added to your cart.