Vaša košarica je prazna.

Nakupovanje

Količina: 0

Skupaj: 0,00

0

Atomska bomba (1945)

Atomska bomba (1945)

Atomska bomba je najbolj uničevalno orožje v zgodovini človeštva.

Zgodovina

Keywords

Atomska bomba, Oppenheimer, množično uničevanje, Hirošima, Nagasaki, Los Alamos, Projekt Manhattan, Leo Szilard, Enola Gay, Alamogordo, Paul Tibbets, cepitev, jedrska, orožje, bomber, Deček (Little Boy), Debeluh (Fat Man), uran hidrid bomba, Verižna reakcija, svetovna vojna, Neumann János, Edward Teller, Zgodovina

Povezani dodatki

Questions

  • Kako se je imenoval program za razvoj atomske bombe?
  • Kje je bilo središče ameriškega jedrskega programa?
  • Kdo je bil vodja Projekta Manhattan?
  • Kateri madžarski znanstvenik ni sodeloval pri razvoju atomske bombe?
  • Kdo je dal pobudo\nFranklinu D. Rooseveltu\n, naj podpre razvoj atomske bombe?
  • Kdaj je eksplodirala prva poskusna atomska bomba?
  • Katero japonsko mesto je prvo doživelo jedrski napad?
  • Kako se je imenovala atomska bomba, ki so jo odvrgli na Hirošimo?
  • Katero mesto je bilo nazadnje tarča jedrskega napada?
  • Kdaj so odvrgli atomsko bombo na Hirošimo?
  • Ali drži trditev, da je v obeh napadih skupno umrlo 320 000 japonskih civilistov?
  • Kako se je imenovalo letalo, iz katerega so odvrgli atomsko bombo na Hirošimo?
  • Ali drži trditev, da množični napad z atomskimi bombami lahko povzroči izumrtje življenja na Zemlji?
  • Ali drži trditev?\nPo napadu z atomskimi bombami je Leo Szilard postal pobudnik gibanja proti uporabi jedrske energije za vojaške namene.
  • Ali drži trditev?\nAlbert Einstein je od vsega začetka nasprotoval ideji atomske bombe.
  • Kdo je bil predsednik Združenih držav Amerike v času napada z atomskimi bombami?
  • Ali drži trditev?\nUporabo atomskih bomb v času hladne vojne je preprečil strah pred njenimi uničujočimi posledicam.
  • Katero cepljivo snov so uporabili pri atomski bombi, ki so jo odvrgli na Hirošimo?
  • Katero snov so uporabili za cepitev jedra pri atomski bombi, ki so jo odvrgli na Nagasaki?
  • Ali drži trditev?\nJedrsko orožje ima zaradi svoje strašljive moči tudi obrambni značaj.
  • Ali drži trditev?\nUranova bomba vsebuje več delcev cepljivih snovi, od katerih je vsaka večja od kritične mase.
  • Ali drži trditev?\nPri eksploziji uranove bombe trčijo delci urana, katerih skupna masa presega kritično vrednost.
  • Ali drži trditev?\nKritična masa je masa, nad katero v cepljivi snovi pride do nenadzorovane verižne reakcije.
  • Katero od naštetih NI posledica eksplozije atomske bombe?
  • Ali drži trditev?\nPosledice vpliva atomske bombe prizadenejo kvečjemu dve generaciji.
  • Ali drži trditev?\nRadioaktivno sevanje povzroča genetske okvare, ki lahko tudi v več kasnejših generacijah povzročajo prirojene nepravilnosti.
  • Ali drži trditev?\nAtomska bomba, ki je eksplodirala v Hirošimi, je v trenutku ubila skoraj 90 % ljudi na razdalji 1 km.
  • Ali drži trditev?\nEksplozivna moč modernih jedrskih orožij je lahko več deset tisočkrat večja od moči atomske bombe, ki so jo odvrgli na Hirošimo.
  • Ali drži trditev?\nEksplozivna moč atomske bombe v Hirošimi je bila večja od atomske bombe, ki so jo odvrgli na Nagasaki.

Scenes

Enola Gay

  • Bombnik B-29
  • Deček (Little Boy) (uranova bomba)
  • Debeluh (Fat Man) (plutonijeva bomba)

Grozljiv konec grozljive vojne

Prvo atomsko bombo je razvila skupina ameriških raziskovalcev v novomehiškem mestu Los Alamos. Tajno ime programa je bilo „Projekt Manhattan”. Na projektu so začeli delati leta 1939 na pobudo Lea Szilarda, fizika madžarskega rodu. (Gonilna sila projekta je bil strah pred nacističnim jedrskim programom.) Skupino so sestavljali ameriški, angleški ter italijanski znanstveniki (med njimi tudi Edwar Teller in John von Neumann), vodil jo je Robert Oppenheimer. 16. julija 1945 so na poskusnem področju blizu Alamogorda razstrelili prvo atomsko bombo (plutonijeva bomba).

Vojaška dogajanja 2. svetovne vojne v Evropi so se zaključila maja 1945. Kljub temu pa na Daljnem vzhodu Japonska ni pristala na kapitulacijo, zato so se ZDA odločile za uporabo orožja za množično uničevanje. 6. avgusta so odvrgli atomsko bombo na Hirošimo (Deček, uranova bomba), 9. avgusta pa na Nagasaki (Debeluh, plutonijeva bomba). Prvo atomsko bombo so odvrgli s težkega bombnika B-29 (Superfortress) z imenom Enola Gay, ki je pripadal ameriški letalski enoti 393d Bombardment Squadron. Pilot letala je bil Paul Tibbets. O tajnosti naloge priča, da sta za dejanski cilj misije vedela le dva člana posadke.

Bombnik B-29

  • mitraljezi
  • pilotska kabina
  • zadnja kabina
  • trup pod nadtlakom
  • odprtina za izmet bombe
  • radialni motor
  • podvozje

Atomski bombi

  • Deček (Little Boy) (uranova bomba)
  • Debeluh (Fat Man) (plutonijeva bomba)

Atomska bomba spada v skupino jedrskega orožja. Glede na vrsto jedrske reakcije ločimo dve vrsti jedrskega orožja: ena vrsta izrablja kot vir sile cepitev jedra (atomska bomba), druga pa jedrsko izlivanje (vodikova bomba). Pri atomskih bombah (fisijkse bombe) se težka jedra atomov (npr. plutonij, uran) z absorpcijo nevtronov razcepijo na lažje delce, s čimer se vzpostavi verižna reakcija. Zaradi sprostitve vezalne energije jeder ima atomska bomba izredno veliko uničevalno silo. To se najbolj kaže v obliki zračnega tlaka, elektromagnetskih impulzov (npr. toplotno sevanje, svetloba) in radioaktivnega sevanja.

Deček (Little Boy)

  • stabilizacijska krila
  • uran
  • radarska antena
  • detonator
  • pokrivna cev

„Deček”

Atomska bomba spada v skupino jedrskega orožja. Glede na vrsto jedrske reakcije ločimo dve vrsti jedrskega orožja: ena vrsta izrablja kot vir sile cepitev jedra (atomska bomba), druga pa jedrsko izlivanje (vodikova bomba). Pri atomskih bombah (fisijkse bombe) se težka jedra atomov (npr. plutonij, uran) z absorpcijo nevtronov razcepijo na lažje delce, s čimer se vzpostavi verižna reakcija. Zaradi sprostitve vezalne energije jeder ima atomska bomba izredno veliko uničevalno silo. To se najbolj kaže v obliki zračnega tlaka, elektromagnetskih impulzov (npr. toplotno sevanje, svetloba) in radioaktivnega sevanja.

Atomska bomba Mk-1 s tajnim imenom „Deček” je bilo prvo jedrsko orožje v zgodovini, ki so ga uporabili v vojni. Bomba je bila dolga približno 3 m in široka 71 cm. V skoraj 4 tonski konstrukciji so namestili 64 kg urana-235 (od tega se je le 0,6 gramov spremenilo v energijo). Deček” je bil odvržen 6. avgusta 1945 na Hirošimo. 13-18 kiloton močna eksplozija je uničila mesto in povzročila smrt 140 000 ljudi.

Debeluh (Fat Man)

  • stabilizacijska krila
  • radarska antena
  • detonatorska plast
  • eksplozivna leča
  • plutonijevo jedro

„Debeluh”

Atomska bomba spada v skupino jedrskega orožja. Glede na vrsto jedrske reakcije ločimo dve vrsti jedrskega orožja: ena vrsta izrablja kot vir sile cepitev jedra (atomska bomba), druga pa jedrsko izlivanje (vodikova bomba). Pri atomskih bombah (fisijkse bombe) se težka jedra atomov (npr. plutonij, uran) z absorpcijo nevtronov razcepijo na lažje delce, s čimer se vzpostavi verižna reakcija. Zaradi sprostitve vezalne energije jeder ima atomska bomba izredno veliko uničevalno silo. To se najbolj kaže v obliki zračnega tlaka, elektromagnetskih impulzov (npr. toplotno sevanje, svetloba) in radioaktivnega sevanja.

Fisijska bomba, ki so jo 9. avgusta 1945 odvrgli na Nagasaki, je svoj vzdevek najverjetneje dobila zaradi svoje oblike (in posledično podobnosti z Winstonom Churchillom).

325 cm dolgo in 152 cm široko, približno 4600 kg težko jedrsko orožje je vsebovalo plutonij-239.
Bockscar (ki ga je upravljal pilot Charles Sweeney), ki je odvrgel bombo, je bil istega tipa kot bombnik, ki je odvrgel bombo na Hirošimo in je tudi spadal v isto letalsko enoto.
Ob detonaciji z močjo 21 kiloton je v japonskem mestu življenje izgubilo 39 000 ljudi, 25 000 pa je bilo ranjenih.

Animacija

  • stabilizacijska krila
  • uran
  • radarska antena
  • detonator
  • pokrivna cev
  • stabilizacijska krila
  • radarska antena
  • detonatorska plast
  • eksplozivna leča
  • plutonijevo jedro
  • uran
  • spontana cepitev
  • inducirana cepitev
  • nenadzorovana verižna reakcija
  • Hirošima
  • Nagasaki

Delovanje

  • uran
  • pokrivna cev

Verižna reakcija

Narration

Uničevalna moč atomske bombe nastane zaradi cepitve atomskih jeder, ki razpadejo na dva dela. Ob tem odleti nekaj nevtronov in se sprosti energija. Cepitev atomskega jedra se lahko zgodi spontano, kar je redkost, ali pa inducirano z absorpcijo nevtrona. Leo Szilard je prvi ugotovil, da atom z absorpcijo enega samega nevtrona sprosti več nevtronov, kar pomeni, da nastane verižna reakcija. Za ta namen so najbolj primerni izotopi urana z atomsko maso 235 in izotopi plutonija z atomsko maso 239, ker se ob cepitvi vsakega jedra sprosti 2-3 nevtronov.
Verižna reakcija lahko nastane le pod pogojem, da cepljiva snov doseže nadkritično vrednost mase ali gostote, kar pomeni, da preseže energijski prag. Nevtroni, ki se sprostijo ob spontani cepitvi, trčijo ob jedra drugih atomov in jih razcepijo. Iz teh se sprostijo novi nevtroni in se tako vzpostavi verižna reakcija.

V uranovi bombi je več delcev cepljive snovi. Ko ti delci ob pomoči eksplozivne snovi trčijo, njihova skupna masa preseže kritično vrednost in nastopi detonacija.

Cepljivo snov plutonijeve bombe zgostijo z navadnimi naboji, zaradi česar preide v nadkritično stanje in nastane verižna reakcija.

V Združenih državah Amerike so v okviru Projekta Manhattan, ki ga je vodil Robert Oppenheimer in v katerem so sodelovali izbrani fiziki, razvijali atomsko bombo. Atomsko bombo je želela izdelati tudi nacistična Nemčija, na srečo brez uspeha. Leta 1945 je raziskovalna skupina na čelu z Oppenheimerjem dosegla svoj cilj, saj je zgradila uranovo bombo z imenom Deček ter plutonijevo bombo z imenom Debeluh. 26. julija 1945 so zavezniki postavili ultimat Japonski za takojšnjo vdajo. Po zavrnitvi ultimata so 6. avgusta iz letala tipa B-29 z imenom Enola Gay odvrgli Dečka na Hirošimo. Nato so 9. avgusta iz letala istega tipa z imenom Bockscar odvrgli Debeluha na Nagasaki. Posledice bombardiranj so bile katastrofalne: med žrtvami je bilo več kot 300.000 civilistov. Zaradi mutacij, ki so bile posledice radioaktivnih sevanj, so se tudi v kasnejših generacijah rojevali otroci s hudimi razvojnimi nepravilnostmi.

Atomska napada sta Japonsko spravila na kolena in je 2. septembra 1945 na bojni ladji USS Missouri podpisala brezpogojno kapitulacijo.

S tem se je končala 2. svetovna vojna, ki je bila najbolj uničujoča vojna v zgodovini človeštva.

Povezani dodatki

Radioaktivnost

Radioaktivnost je proces, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Verižna reakcija

Energija, ki se sprošča med jedrsko cepitvijo, se lahko uporablja v miroljubne in vojaške namene.

Ameriški vojak (2. svetovna vojna)

Ameriški vojaki so se v drugi svetovni vojni bojevali na skoraj vseh pomembnejših bojiščih.

B-17 Flying Fortress (ZDA, 1938)

"Letečo trdnjavo" so izdelali pri Boeingu za potrebe ameriškega vojaškega letalstva.

B-24 Liberator

The B-24 Liberator was an American heavy bomber aircraft, built in large numbers, that was used on every front during World War II.

Fuzijski reaktor

Fuzija atomskega jedra je okolju prijazen in praktično neomejen vir energije.

Laboratorij Marie Curie

Marie Curie, edina oseba, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanosti, je bržkone najslavnejša ženska v zgodovini znanosti.

Osnovni delci

Snov sestavljajo kvarki in leptoni, sile pa prenašajo bozoni.

Rutherfordov poskus

Rutherfordov poskus je dokazal obstoj pozitivno nabitih atomskih jeder. Rezultati so pripomogli k izdelavi novega modela atoma.

Vought F4U Corsair (ZDA, 1944)

Vought F4U Corsair je bil mornariški lovec z zvezdastim motorjem in eno najvidnejših ameriških letal v drugi svetovni vojni.

B-2 Spirit (ZDA, 1989)

Težki nevidni bombnik B-2 Spirit so Američani uporabili v vojnah na Balkanu, v Afganistanu in Iraku.

Balistična raketa V-2 (1944)

Nemška raketa na tekoče gorivo, razvita med drugo svetovno vojno, je bila prvi človeški objekt, ki je dosegel vesolje.

Jedrska elektrarna

Jerske elekrarne pretvarajo energijo, ki se sprošča med jedrskim zlivanjem, v elektriko.

Lahki tank 38M Toldi

Te lahke tanke je uporabljala madžarska kraljevska vojska v 2. svetovni vojni.

Leteča bomba V-1 (1944)

V-1 je bila leteča bomba s samodejnim pilotom, ki jo je razvila in uporabljala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Tanki (2. svetovna vojna)

Tanki so bili glavni akterji kopenskih bitk druge svetovne vojne.

USS Missouri (ZDA, 1944)

Ameriško bojno ladjo razreda Iowa iz druge svetovne vojne so uporabili tudi v zalivski vojni leta 1990.

Znani astronomi in fiziki

Animacija predstavlja delo astronomov in fizikov, ki so temeljito spremenili naše predstave o vesolju.

Messerschmitt Bf 109 G (Nemčija, 1941)

Znamenitno lovsko letalo, ki so ga uporabljale nemške zračne sile v drugi svetovni vojni.

Orožje (1. svetovna vojna)

1. svetovna vojna je s pojavom novih vrst orožij prinesla velike spremembe tudi na področju vojaške tehnologije.

Sovjetski vojak (2. svetovna vojna)

Sovjetska armada je že pred drugo svetovno vojno postala pomemben dejavnik moči, sprva zaradi svoje velikosti, pozneje zaradi oborožitve.

Supermarine Spitfire (Velika Britanija, 1938)

Spitfire je bil znamenito britansko enosedežno lovsko letalo iz druge svetovne vojne.

Added to your cart.